Kot smo se lahko ob našem obisku prepričali, labirint še zdaleč ni zgolj turistična atrakcija, temveč ima številne didaktične učinke. »Zelo koristen je pri orientaciji oz. iznajdljivosti. Moram reči, da se otroci zelo radi podajo v raziskovanje, skozi katerega se naučijo brati zemljevid ter uporabljati kompas. Pomembno je tudi, da jih ne pograbi panika, ko se izgubijo. Letošnja točka je poimenovana Izgubljeni in nas nagovarja na to, kaj storiti v takšni situaciji. Takrat je pomembno, da se umirimo in da nas ne zagrabi panika ter poiščemo pot naprej,« je dejala Nataša Drozg iz zavoda V naravo. Poudarila je še, da je v labirintu 15 postaj, ki se delijo na poučne in zabavne.

Glede na to, da vse skupaj poteka na kmetijskem zemljišču, smo Drozgovo vprašali, kaj so na to idejo porekli kmetje oz. lastniki zemljišč. »Odzivi so zelo pozitivni. Vsako leto iščemo novo lokacijo, saj koruza kolobari in se ne sadi na isto polje. Kmetovalcem predstavimo celotno idejo in so nad njo navdušeni, saj današnjim otrokom kmetijstvo ni blizu oz. sploh ne poznajo poljščin. Ob tem pa je treba dodati, da je poseg v koruzno polje minimalen.«

Ker je bilo pred leti na slovenskih poljih iz ptičje perspektive moč videti številne geometrijske vzorce in z njimi povezane lunatične teorije, nas je zanimalo, kako znotraj koruznega polja narediti labirint. »Gre za projekt, ki ga študentje arhitekture izvajajo pri predmetu geodezija. Z geodetsko zakoličbo se načrt prenese na polje. Geodet izmeri vse poti in križišča in na podlagi tega mi nato oblikujemo labirint.«

Zanimalo nas je, v kakšni obliki lahko vidimo labirint s ptičje perspektive. »Letos je v obliki grozda. Ker ima Maribor najstarejšo trto na svetu, smo si rekli, zakaj pa ne bi imel še največjega grozda.«

Nataša Drozg nam je pojasnila, kakšni so bili njegovi začetki in iz česa se je pravzaprav porodila ideja o takšnem projektu. »Pred petimi leti se je razvila iz ideje Dan brez tablice in pametnega telefona. Opazili smo namreč, da ima veliko otrok in odraslih težave s tem, da veliko časa preživijo na pametnih napravah, zato smo si zadali izziv, da naredimo nekaj bolj zanimivega, kar jih bo pritegnilo bolj kot telefon. Iz te ideje je nastal prvi koruzni labirint, ki je bil nekoliko manjši kot današnji. Kasneje pa se je vsa zadeva razvijala v smeri team buildinga, da se otroci in družine tukaj povežejo in se marsičesa tudi naučijo.« Iskanje izhoda iz labirinta je precej zahtevno, kar nam je potrdil tudi sedemletni Lukas. »V labirintu je veliko poti, zato se včasih zgodi, da greš po isti poti in se izgubiš.«

Pri vsem skupaj je zelo pomembno, da ne precenimo svojih sposobnosti, zaradi česar so v nekateri v njem izgubili tudi vozilo. »Prvo leto se nam je zgodilo, da se je fant, ki nam je kosil, izgubil s traktorjem vred, saj je bil prepričan, da ne potrebuje zemljevida. Ko smo našli njega, smo morali poiskati še traktor. Pred časom se je izgubil tudi snemalec, ki je snemal vzvratno, da bi bili posnetki čim bolj zanimivi, vendar po nekaj ovinkih ni našel izhoda, zato sva ga iskali z novinarko.«

Tiste, ki najdejo vse črke in rešitev, pa na koncu čaka prav posebna nagrada. »Prava atrakcija je videti labirint iz zraka, medtem ko ga mi vidimo iz žabje perspektive. Po koncu sezone izžrebamo nekaj obiskovalcev, ki z nami s športnega letališča poletijo nad labirint.« Seveda pa si organizatorji želijo, da bi kaj podobnega organizirali tudi v zimskem času. »V našem zavodu se trudimo promovirati preživljanje prostega časa v naravi. Že nekaj let se ukvarjamo s tem, kaj ponuditi v zimskem času, pri čemer nam preglavice povzroča dejstvo, da nam snežne razmere niso naklonjene. Vsekakor pa si želimo, da bi kaj podobnega bilo na voljo tudi v drugih letnih časih.«

Upajmo, da si v zavodu V naravo v prihodnje ne bodo belili las, kako pozimi odvrniti mlade od ekranov, saj bo za to poskrbela narava s snežno odejo. Vsekakor pa so takšne zamisli hvalevredne, saj otroke na inovativen način učijo raziskovanja narave in okolice, s čimer postajajo bogatejši za marsikatero življenjsko spoznanje.