Medicina in pravo sta tradicionalni področji, ki se ukvarjata s človekom in njegovim življenjem in se tesno prepletata vse etape človekovega življenja. Pogovori pravnikov in zdravnikov so se prenesli na društveni nivo, saj so ugotovili, da imajo skupne probleme. Iz tega se je razvil tudi mariborski posvet o medicini in pravu, ki ga prirejajo zdaj že trideset let.

Medicina rada hodi po robu dopustnega, in pri genskih raziskavah bi lahko ustvarila čudeže, če ne bi bilo na drugi strani etike oziroma morale; pravi organizatorka posveta Jelka Reberšek Gorišek: »Če pogledate trideset let nazaj, koliko se je v genetiki spremenilo; ni več enakih etičnih norm, te so se spremenile in se spreminjajo.«

Epidemije prizadevajo vse družbe na tem svetu, potekajo na specifičen način sociološko in v pogledu javnega zdravstva, pravi predavatelj Božidar Voljč: »Če se želimo uspešno spopadat z družbenimi in zdravstvenimi problemi, je nujno, da družba, zdravstvo in politika dobro sodelujejo,« če pa so cilji podrejeni osebnim ali političnim ambicijam, so toliko težje dosegljivi.

Epidemija razsežnosti, kakršnim smo priča, pomeni čisto novo situacijo tako za medicino kot za pravo, pravi predsednica Zdravniške zbornice Slovenije Bojana Beovič: »Gre pa lahko tudi v nasprotno smer: lahko je razumljena kot zaščita človekovih pravic, s pravniškega stališča, s stališča zdravnikov pa napad na človeška življenja.« Tak posvet pa lahko vodi k zbliževanju stališč.

Brez dobrega precepljenja bomo vedno ogroženi, pravi predstojnik mariborske enote Nacionalnega inštituta za javno zdravje Zoran Simonovič: »Z zdravstvenega vidika bi pozdravil vsak ukrep, ki bi olajšal dostopnost cepiva povsod,« je pa to še vprašanje pravne regulative in tudi dovoljenj za oddajanje patentnih pravic drugim proizvajalcem.