20-letna študentka Anastasija Stepanjan se je pred šestimi leti iz Ukrajine preselila v Slovenijo. Od začetka ruske invazije na Ukrajino deluje je prostovoljka, njeno osrednje poslanstvo je učna pomoč ukrajinskim otrokom, predvsem pri učenju slovenščine. Kot poudarja, se je filantropiji najprej pridružila njena sestra dvojčica:

»Ona mi je o tem povedala, jaz pa sem premlevala, ali naj grem v prostovoljstvo ali ne. Zelo sem si želela, ampak sem bila prestrašena nekoga učiti, ker mislim, da nimam takšnih lastnosti, da bi lahko učila ljudi. Potem mi je sestra rekla, da je zelo malo prostovoljcev, veliko ljudi želi, da bi se njihovi otroci pred šolo učili slovenščine, potrebujejo pomoč. Jaz sem nato prišla in sem tu ostala.«

Tudi Alen Grobin, po izobrazbi jezikoslovec, se je s prostovoljstvom prvič srečal ob izbruhu vojne v Ukrajini. Kot prostovoljec prav tako ukrajinske begunce uči slovenščino:

»Za to sem se odločil, ker sem imel na gimnaziji kolege in kolegice z vzhoda Evrope. Zdaj je priložnost, da jim tudi jaz predam nekaj znanja, ker so tudi oni mene učili ruščino in ukrajinščino.«

Tudi 16-letna Dunya Alyanabi, ki je pred osmimi leti v Slovenijo prišla iz Iraka, je prostovoljka, njena ključna naloga je učna pomoč ljudem, ki pridejo z arabsko govorečega območja:

»Prevajam v arabščino ljudem, ki si prišli na novo v Slovenijo. Pomagam tudi pri učni pomoči malim otrokom. Pomagala sem tudi pri razdeljevanju viškov hrane. Predvsem se mi zdi zelo pomembno, da pomagamo ljudem iz drugih držav, ker še niso navajeni življenja v novem okolju.«

Prostovoljstvo med mladimi živi, poudarja koordinatorica in mentorica prostovoljcev pri Slovenski filantropiji v Mariboru, Mojca Mesner, ki pojasnjuje, da je v njihovi organizaciji več kot polovica prostovoljcev mlajših od 30 let, a opaža, da se redko mladi sami obrnejo na prostovoljsko organizacijo:

»Imamo večjo uspešnost pri naboru mladih prostovoljcev, če obiščemo izobraževalne ustanove ter mlade povabimo v našo organizacijo. K temu sicer pomaga tudi to, da nekatere srednje šole omogočajo, da se mladim upoštevajo obvezne izbirne vsebine. A veliko mladih, ki pridejo predvsem zato, da opravijo te ure, potem ostane iz povsem nesebičnih razlogov.«

In prav zaradi teh nesebičnih razlogov jim ni škoda časa, ki ga porabijo za prostovoljstvo, čeprav bi lahko v tem času opravljali tudi kakšno plačano študentsko ali dijaško delo. Sogovorniki pa še poudarjajo, da je prostovoljstvo nujno potrebno povsod, tudi v razvitih državah.

Blaž Pernat, Radio Slovenia International; projekt Euranet Plus - Boljše razumevanje Evrope