Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
"Zgodba Jablana nas je prepričala predvsem s svojo dobro strukturiranostjo, z razvijanjem specifične družinske tematike, ki se umešča tudi v širši družbeni kontekst, poleg tega zgodba subtilno vpeljuje premišljeno metaforiko oziroma simboliko, ki poleg ostalih elementov skrbi za napetost in razgibanost fabule."
Letošnji prejemnik Prešernove nagrade za življenjsko delo Herman Gvardjančič je prepoznaven predvsem po svojih temačnih krajinah s poudarjeno, ekspresivno potezo. Narava je pomembna stalnica njegovega dela in tako je tudi na razstavi Slovenae 22 – Kras v Galeriji Ivana Groharja v Škofji Loki, ki pooseblja slikarjevo razmišljanje po lanskoletnih uničujočih požarih na Krasu. Ti so navdihnili Gvardjančiča in so tudi rdeča nit razstave, je v pogovoru z Aljano Jocif najprej povedal slikar Herman Gvardjančič. Foto: Herman Gvardjančič, SLOVENAE 22, 2023, mešane tehnike (izrez fotografije)
V istrskem Motovunu se je v soboto začel že 25. filmski festival, ki se letos od slovite lokacije poslavlja in svojo zgodbo nadaljuje nedaleč stran, a na občutno višji nadmorski višini, na planini Petehovac. Poročamo o tem, kako se na festivalu spominjajo preteklih let in kako so, tudi s filmi, nostalgično obeležili konec motovunskega obdobja festivala. Foto: BoBo
Na Starem trgu v Ljubljani se z uvodno predstavo za otroke, Rdeča Kapica, začenja festival Dobimo se pred Škucem.Festival Dobimo se pred Škucem predstavlja sklop raznolikih, kulturi in ustvarjalnosti posvečenih, sproščenih popoldnevov in večerov. Namenjen je širši javnosti različnih starosti in z različnimi kulturnimi željami. Glavni otvoritveni dogodek festivala z več kot dvajsetletno kontinuiteto bo modna revija z otvoritvijo razstave Odsev.
Poletje je za mnoge čas morja in čas počitnic. Čas turističnih obljub o oddihu, ki bo spremenil in izboljšal naša življenja. Obljube in želje po boljšem življenju so spremljale tudi gradnjo jadranske magistrale, ki je spodbudila razvoj turizma. Kakšne vplive je imela na življenja in kako je nastajala se sprašuje umetnik Mark Požlep, ki z razstavo Neskončne počitnice v Cukrarni nekoliko razčara morebitno nostalgijo ob misli na pot na morje. Potovanja, preteklost, mitizirani kraji, poglavja zgodovine in kulture, obljube o boljšem življenju. Vse to so teme, ki jih pogosto najdemo v Požlepovem opusu. Ob tem uspe umetnik ohranjati kompleksno pozicijo – občutek imamo, da se nad velikimi idejami in temami navdušuje, so mu blizu, a se jim ne prepušča naivno. Tako je tudi tokrat. Pot na morje v času Jugoslavije ni idealizirana, pove umetnik. Del razstave so tudi avtorska besedila Muanisa Sinanovića, ki krhajo jugonostalgijo ter kažejo širino teme. Projekt je namreč zasnovan na raziskavi, pri kateri je Mark Požlep sodeloval z ekonomistom Igorjem Feketijo, s katerim je strnil podatke o gospodarskih in socialnih spremembah, nastalih med gradnjo magistrale v letih med 1945 in 1966 in po njej. Sinanovićeva besedila je nato uglasbil Gašper Piano, skupaj s Požlepom pa sta jih na načrtno izbranih lokacijah jadranske magistrale izvedla v obliki koncertov. Posnetke teh koncertov performansov si lahko ogledamo na razstavi, kratki deli iz odpetih pesmi pa se kot zapisi pojavijo tudi ob Požlepovih izrazitih črno-belih risbah z ogljem. Za te velja podobno kot za pesmi - ob prizorih morskega prostočasja, se znajdejo tudi podobe grajenja veste ter vojakov. Foto: Iza Pevec
Platforma Biblos, največja slovenska knjigarna in knjižnica e-knjig, letos praznuje deseto obletnico. Čeprav je bila debata, ali bodo elektronske knjige prevladale nad tiskanimi, pred desetimi leti precej živa, se danes zdi, da medija sobivata. Več pa v pogovoru z Markom Hercogom, tehničnim direktorjem založbe Beletrina, ki je Biblos zasnovala.
Nocoj in jutri lahko obiskovalci doživijo poseben dogodek, posvečen 50. obletnici slovenske filmske klasike Cvetje v jeseni, ki ga pripavlja Turistično društvo Stari vrh.
Motovunski filmski festival ali po novem Cinehill bo letos še zadnjič gostoval na Motovunskem griču in sicer med 22. in 24. julijem, nato pa se bo s 26. julijem za štiri dni preselil na novo lokacijo ali v novi dom – v planinsko središče Petehovac nad Delnicami v Gorskem kotarju.
Umrl je slovenski pisatelj Marjan Tomšič, prepoznaven na eni strani po magiji v svojih pripovedih ter na drugi realističnih delih o Šavrinkah in Aleksandrinkah.
V Umetnostni galeriji Maribor je na ogled mednarodna razstava Nevidna roka, s podnaslovom Atelje in algoritem, ki razmišlja o dveh prostorih – o ateljeju kot analognem prostoru, v katerem je umetnikova roka v neposrednem stiku z materialom, in digitalnem okolju, ki omogoča hiter in direkten odziv občinstva. Predstavlja se deset umetnikov, pretežno iz Srednje Evrope, njihova dela pa so nastajala v zadnjih treh letih ob pojavu novih okoliščin, ki so spodbudile mnoge avtorje, da so iskali nove poti do občinstva. Razstava je sestavljena iz samostojnih predstavitev ustvarjalcev, »ki so za prevodnik med svetovi digitalnega in materialnega aktivirali neskončno privlačnost podobe«, piše v spremnem besedilu (na fotografiji: Alex Macedo, olje na lanenem platnu).
Češki pisatelj Milan Kundera, ki je včeraj umrl v 95. letu starosti, je bil velik podpornik slovenske osamosvojitve. Predsednik Borut Pahor mu je pred dvema letoma podelil državno odlikovanje zlati red za zasluge. Leta 1991 je med drugim napisal odmeven članek z naslovom Treba je rešiti Slovenijo, ki je izšel na prvi strani francoskega časopisa Le Monde. Med njegovimi najbolj znanimi romani so Neznosna lahkost bivanja, Šala, Življenje je drugje in Valček za slovo. Slovenci Kundero radi beremo, saj je mnogo njegovih del izšlo v slovenskem prevodu kmalu po izdaji v izvirniku. Kundera sodi med najpomembnejše literate v drugi polovici 20. stoletja v svetovnem merilu. (foto:Elisa Cabot / Wikipedia). Milanu Kunderi bomo na Radiu Slovenija posvetili četrtkov Literani večer. Prisluhnili mu boste lahko ob 21.05 na prvem programu.
Na kostanjeviški Forma vivi v tem mesecu gostijo dva kiparja, iz Slovenije Tomaža Furlana in iz Hrvaške Alema Korkuta. Pravzaprav se bo Korkut pridružil na delovišču v Kostanjevici na Krki šele v prihodnjih dneh, saj njegova umetnina temelji na sestavljanju v naprej pripravljenih kosov hrasta. Letos pa bodo več pozornosti namenili tudi parku skulptur, kjer je razstavljenih še okoli sto skulptur iz šestih desetletjih Forme vive. V Galeriji Božidar Jakac v so napovedovali spremembe v kontekstu simpozija Forme vive, in se letos odločili na več za tri, pač pa za dva kiparja, pojasnjuje direktor galerije Goran Milovanovič. Oba kiparja sta že razstavljali v samostanski cerkvi, Tomaž Furlan se je na Forma vivo prijavil, kot sam pravi, iz nekega zelo spontanega impulza. Medtem ko Furlan že ustvarja na dvorišču kostanjeviške galerije, se mu bo Alem Korkut iz Hrvaške pridružil v prihodnjih dneh. Forma viva v Kostanjevici na Krki poteka v tem mesecu, ob izteku meseca pripravljajo tudi zaključno predstavitev v okolici Galerije Božidar Jakac razstavljenih novonastalih del. Foto: Tomaž Furlan pri delu, vir: arhiv GBJ
Neveljaven email naslov