Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Mednarodni filmski festival v Karlovih Varih na Češkem je letos v osmih dneh ponudil več kot 200 filmov, med njimi se jih 23 poteguje za nagrade žirij – 11 v glavnem tekmovalnem programu in 12 v tekmovalnem programu Proxima. O tem, kdo vse je obiskal festival in kateri filmi so v tekmovalnih programih vzbudili največ pozornosti, poroča Petra Meterc.
Po več desetletjih opozarjanja, da je stavba SNG Drama Ljubljana nujno potrebna obnove, se zdi, da se bodo dela to poletje naposled začela. Gre za prvo fazo arheološki izkopavanj okoli objekta, ki na delo gledališča še ne bo vplivala. Prihodnja sezona bo tako zadnja, ki se bo še odigrala v stari stavbi, nato pa je predvidena selitev na Litostrojsko cesto. Prenova naj bi se končala leta 2026 (foto: MMC RTV SLO).
Art Stays bo 21-ič zapored v mesto pripeljal domače in tuje umetnike in njihova dela, letos pod naslovom Potovanje. Otvoritveni vikend s spremljevalnim sporedom se začenja s projekcijo videa Zimsko potovanje uglednega francoskega umetnika Roberta Cahena ob 18-ih v Dominikanskem samostanu, razstave pa bodo na ogled do 10. septembra. Foto (izrez): Maxime Berthou in Mark Požlep – Soutien de Famille, 2020
Prejšnji konec tedna se je v Karlovih Varih začel že 57. mednarodni filmski festival, eden najstarejših evropskih ter eden pomembnejših v regiji. Na njem bodo tudi letos prikazali več kot dvesto filmov z vsega sveta – med drugim se za nagrade poteguje triindvajset celovečernih filmov, ki so na festivalu predstavljeni prvič. O letošnjih tekmovalnih filmih pa iz Karlovih Varov Petra Meterc.
"Ločevati ni mogoče ljudi od nečloveških bitij, narave od kulture, objekta od subjekta, uma od telesa" je sporočilo skupinske mednarodne razstave O čem sanjajo krokodili. V Muzeju sodobne umetnosti Metelkova se predstavljajo umetniki in umetnice iz Ramale, Santiaga, Zahodne Papue in drugod. Če je bil za zahodnega kolonizatorja krokodil zver, pa so ga številne skupnosti razumele kot mistično bitje. Prav njegova moč ima simbolno vrednost upora proti plenjenju vsega, kar je lastno neki deželi in ne bi smelo biti iz nje nikoli iztrgano. Razstava ponuja ponoven razmislek o konceptu "imperialnega nasilja". Prilaščanje podob in predmetov za znanstvene namene, vsiljevanje vetrnih elektrarn pod krinko ekologije na golanskem višavju, boj staroselcev Zahodne Papue za osvoboditev – vse te politične in zgodovinske teme ljudje tam daleč opisujejo v svoji sodobni umetnosti, ki je drugačna od naše – predvsem je bolj vključujoča. Zasnova razstave Bojana Piškur, Daniela Berger, Riksa Afiaty, Shada Safadi in Akram Al Halabi, May Herbawe, Cristian Inostroza, Essa Grayeb, Hani Zurob, Lab Laba-Laba, Moelyono, Noor Abuarafeh, Papuan Voices, Paraparabuku, Patricia Domínguez, Roy Villevoye, Udeido Collective, Veronika Kusumaryati & Ernst Karel. Na fotografiji delo kolektiva Udeido, ki se ukvarja z družbenopolitičnimi vprašanji v Zahodni Papui, foto: Žiga Bratoš
Informacijska, medijska, digitalna pismenost – vsem izrazom je skupno, da opisujejo sodobne veščine in znanja, nujna za učinkovito in kritično uporabo ter ustvarjanje vsebin. Kakšno vlogo ima v tem jezik? 59. seminar slovenskega jezika, literature in kulture organizira ga Center za slovenščino kot drugi in tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, kjer so pripravili še druge poletne prireditve: 18. Mladinsko poletno šolo slovenščine in 42. Poletno šolo slovenskega jezika za odrasle. Foto naslovnice kataloga: Žiga Bratoš
V Hrastniku je tokrat 3. zapored odprl vrata festival delavskega filma Kamerat, ki letos v štirih festivalskih dneh ponuja več kot 20 filmski projekcij. Filmi različnih žanrov ponujajo kritično refleksijo položaja delavstva. Tematika, ki ni pogosta na filmskih plastnih, in govori o tistih, ki jih kapitalizem izkorišča, si jih podreja in jih instrumentalizira za večanje dobičkov, ter o posledicah teh procesov. Festival, ki je edinstven pri nas in tudi v širšem evropskem prostoru ter eden redkih tovrstnih v svetu, uspešno oživlja tudi industrijsko dediščino kraja – prostore nekdanjega rudnika –, in s tem ponuja unikatno filmsko in ambientalno doživetje. Festivalsko dogajanje spremlja tudi bogat spremljevalni program – od okroglih miz do razstav, ki prav tako v ospredje postavljajo boj za delavske pravice. Festival letos prvič podpira tudi Slovenski filmski center. Prispevek je pripravila Karmen Štrancar Rajevec.
S pesniškim nastopom na Vodnikovi domačiji Center v Ljubljani se začenja jubilejna 20. izvedba festivala Pranger – srečanje pesnikov, kritikov in prevajalcev poezije. Osnovni koncept je že od njegovega nastanka leta 2004 isti: trije izbrani kritiki javno pred avtorji pretresajo tri pesniška dela, ki so jih izbrali, ter sodelujejo pri razpravah tudi o drugih izbranih zbirkah. Na Prangerju se bo razmišljalo o devetih pesniških zbirkah, te so izšle lani in so, kot ugotavljajo organizatorji, posebej zaznamovane z družbenokritično pisavo. Napisali so jih Blaž Božič, Lukas Debeljak, Miriam Drev, Sergej Harlamov, Aleš Jelenko, Ana Svetel, Andreja Štepec, Pino Pograjc in Uroš Zupan. Prvikrat bo vodenje kritiških razprav z izbranimi kritiki, Alenom Širco, Denisom Škoficem in Silvijo Žnidaršič, prevzela Diana Pungeršič. V Rogaški slatini, kjer se bo s podelitvijo priznanj Ela – Mali Pranger osrednji del festivala tudi sklenil, bodo predstavniki Društva slovenski pisateljev podelili Stritarjevo nagrado, program pa se bo pozneje nadaljeval še septembra in oktobra, ko bo na sporedu konceptualna razprava Poezija in kmetijstvo, delavnici Prevodna in Mlada kritika ter razprava Pranger po Frankfurtu, ki bo posvečena komentiranju gostovanja Slovenije kot častne gostje na letošnjem Frankfurtskem knjižnem sejmu. Grafika: Festival Pranger
Mladi avtor Jaka Smerkolj Simoneti je napisal dramsko besedilo Pesem ptic v drevesnih krošnjah o naključnem a usodnem srečanju na vrhu stolpnice med moškim in žensko dveh različnih generacij: "Mikijem, razočaranim v svoji mladi ljubezni in zato tik pred samomorom, in Natalijo, ki je po desetletjih skupnega življenja pred kratkim izgubila moža in prišla na streho obešat perilo". Za to delo je Simoneti prejel nominacijo za nagrado za mladega dramatika na 53. Tednu slovenske drame, kjer so izpostavili, da besedilo teče na dveh ravneh: kot dialog med sosedoma in kot besedilo v didaskalijah, ki ustvarjajo prostor za deloma že prozno pripoved in bi jo lahko razumeli kot Mikijev notranji monolog oziroma pismo, ki ga piše svoji pravkar končani ljubezni. Radijsko igro režira Špela Kravogel, kot dramaturga sodelujeta Vilma Štritof in Matjaž Briški, glasbena oblikovalka je Darja Hlavka Godina, tonski mojster Matjaž Miklič, tonska tehnika pa Martin Florjančič in Miha Oblak. Igrata Marijana Brecelj in Urban Kuntarič. Foto: SOJ RTV SLO/osebni arhiv
La Fura dels Baus je priznana barcelonska gledališka skupina, ki vključuje elemente uličnega gledališča, povezuje glasbeno, dramsko in celo digitalno umetnost. V Ljubljani njihovi spektakli niso novost, umetniki pa se bodo tokrat prvič predstavili z delom Biti ali ne biti. Gledališka skupina, ki je znana po kršenju začrtanih meja med občinstvom in nastopajočimi, bo za letošnji festival pripravila vizualni spektakel. Kakšno uprizoritev lahko pričakujemo, je pojasnil režiser Carlus Padrissa: “Kot je rekel naš referenčni avtor predstave Antonin Artaud, bomo igrali v treh dimenzijah, v x, y in z. A to nam bo omogočilo, da ne bomo performirali zgolj v teh treh dimenzijah, ampak bomo za osnovo zgodbe uporabili energijo, ki se bo akumulirala na odru. Občinstvo bo v središču prostora in predstave.” Navdih za predstavo umetniki črpajo iz Shakespearjevega Hamleta, del besedila sledi dramski predlogi, vendar so umetniki za potrebe sodobne uprizoritve vanj vnesli tudi citate in misli Antonina Artauda. Kot je povedal režiser predstave, so se ustvarjalci osredotočali predvsem na pogled občinstva: “V tej predstavi nimamo žive glasbe ali orkestra, kar nam omogoča, da za performiranje izkoriščamo zvok odra, zvok občinstva in druge elemente, vse to pa bo integrirano v naši glasbeni produkciji. Poglavitni namen te predstave je ustvariti potopitveno izkušnjo za gledalce. Tu ne govorimo zgolj o dogajanju in nastopanju, temveč o videu.” Umetniki si bodo za potrebe celostne izkušnje pomagali z vizualnimi projekcijami. V želji, da bi se gledalci popolnoma potopili v njihov virtualno domišljijski svet, so pripravili 360 stopinjski video, ki bo omogočal virtualno in interaktvino izkušnjo. Interakcijo pa bo omogočal tudi sam konec predstave: “To pomeni, da bomo vprašali občinstvo, za katero predvidevamo, da pozna to delo, kašen konec zgodbe si želi in predstavo bomo končali glede na odločitev občinstva.” Po vizualno potopitveni izkušnji se bo skupina La Fura dels Baus predstavlla še z gledališko adaptacijo Beethovnove Simfonije št. 6, “Pastoralne”, ki jo režiser preimenoval v Pastoralo za planet. Vanjo je vključil glasbo skladateljev in skladateljic, ki so na Beethovna vplivali ali pa so črpali iz njegovih del. Za glasbeno plat bo poskrbel Simfonični orkester RTV Slovenija, scenografija pa bo sestavljena iz utopičnih in futurističnih vizualij, ki bodo nagovarjale razmerje med človekom in naravo. Foto: Festival Ljubljana
Delovo nagrado kresnik za najboljši roman lanskega leta je posmrtno prejel pisatelj Lado Kralj, in sicer za roman Ne bom se več drsal na bajerju. S tem je postal drugi dobitnik nagrade v zgodovini kresnika, ki ni dočakal podelitve, namesto njega jo je prevzela pokojnikova soproga, igralka Jožica Avbelj. Foto: BoBo
Slovenski filmski center je v začetku junija organiziral mednarodni posvet, s katerim je želel opozoriti na ključne izzive in vprašanja javnih politik pri snovanju sodobnega, dinamičnega in trajnostnega nacionalnega filmskega sektorja.. Posvet je bil odlična priložnost za premislek ambicioznih izhodišč, s katerimi bi obstoječo sistemsko ureditev posodobili, da bo filmski in avdiovizualni dejavnosti zagotovila spodbudno okolje ter omogočila nov zagon za strateški preboj slovenskega filmskega sektorja. Posvet je za oddajo Gremo v kino spremljal Miha Žorž.
Neveljaven email naslov
