Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Frankfurtski knjižni sejem je po dolgih letih prinesel val optimizma. Prvič po letu 2012 so v Nemčiji opazili porast prodaje knjig! Častna gostja sejma Norveška se je pohvalila, da 88 odstotkov državljanov in državljank prebere vsaj eno knjigo na leto, 100 založb na leto izda 5000 novih naslovov. Tudi Slovenci izdamo toliko knjig kot Norvežani, a le dobra polovica prebere vsaj eno knjigo na leto. Slišimo lahko, da slovenske knjige večinoma niso zanimive, da jih je preveč, da so predrage, tiskana knjiga pa je relikt zgodovine. Mar res? Vodi: Blaž Mazi Gostje: Nataša Detič, Andrej Blatnik in Miha Kovač
Če bi morali izbirati med odprtjem trgovine s čevlji, gostinskega lokala in neodvisne knjigarne, kje bi več tvegali, kje bi imeli večje možnosti za zaslužek, kje pa za propad? Čeprav je vsaka od navedenih dejavnosti tvegana, saj zahteva veliko osebne zavzetosti, bi v Sloveniji najverjetneje največ tvegali z odprtjem knjigarne, saj se Slovenci uvrščamo na sam rep po številu nakupov knjig na prebivalca v Evropski uniji. Koliko pa bi tvegali, če bi odprli knjigarno v Italiji ali Avstriji, v Trstu ali Celovcu? Oddajo pred slovenskim knjižnim sejmom pripravljamo skupaj Radio Trst A, slovenski program ORF v Celovcu in program Ars. Gostje: Samo Rugelj, založnik in raziskovalec knjižnega področja, Hanka Gukuck iz knjigarne Haček v Celovcu, Miha Kreuz, vodja Mohorjeve knjigarne v Celovcu, in Ilde Košuta, knjižničarka v Tržaškem knjižnem središču. Vir fotografije: Pixabay
Ljubljanski mednarodni filmski festival Liffe si je pred 30 leti svojo pot med gledalce začel utirati kot Film Art Fest oz. Mednarodni dnevi avtorskega filma. Prva edicija je pritegnila 4000 obiskovalcev, zadnja leta pa festival obišče približno 50.000 gledalcev in tako letos organizatorji pričakujejo že milijontega obiskovalca. S programskima direktorjema, ki sta Liffe popeljala skozi 30 let, s Simonom Popkom in Jelko Stergel, se bomo pogovarjali o tem, katero nišo je festival zapolnil in katere so njegove izkoriščene in neizkoriščene priložnosti.
Če kdaj, je vprašanje obstoja institucionalnega gledališča aktualno v tem trenutku. Zaradi dogajanja okoli Slovenskega mladinskega gledališča, zaradi pravkar končanega Borštnikovega srečanja, na katerem je Združenje dramskih umetnikov pripravilo okroglo mizo o gledaliških ustvarjalcih, tukaj in zdaj. O zakonodajnih spremembah se govori že več let, a na kulturnem ministrstvu niso zagotovili sogovornika. Četudi je na omenjenem gledališkem srečanju sam minister za kulturo Zoran Poznič predstavil idejo o agenciji po vzoru knjižne ali filmske, ki sta menda primera dobrih praks; gotov ne glede upada financiranja in avtonomije v polnem pomenu besede. Gostje so: Igralka v Drami in predstavnica Združenja dramskih umetnikov Iva Babič, direktor Slovenskega mladinskega gledališča Tibor Mihelič Syed, Igralec Slovenskega mladinskega gledališča Dario Varga in direktor Lutkovnega gledališča Ljubljana ter predstavnik Kolegija direktorjev slovenskih gledališč Uroš Korenčan. Oddajo je pripravila Špela Kožar. foto: Pixabay/CchrisS
Življenjska pot Primoža Trubarja je bila tesno povezana z območjem današnje avstrijske Koroške in Furlanije – Julijske krajine. V Trstu je bil Trubar posvečen v duhovnika in se izobraževal pod vplivom škofa Petra Bonoma. Na svojih potovanjih po Wu¨rttemberškem in spet nazaj v Ljubljano je zmeraj prečkal Koroško – ozemlje, na katerem je v 16. stoletju živelo veliko Slovencev, ki so jih duhovno dvigali njegovi katekizmi in postile. Trubarjevo pot v tem prostoru bodo osvetlili dr. Jonatan Vinkler, glavni urednik Zbranih del Primoža Trubarja, Aleksander Erniša, vodja evangeličansko luteranske skupnosti v Trstu, in Domink Kert, učitelj na Dvojezični zvezni trgovski akademiji v Celovcu. Oddajo ob prazniku dneva reformacije pripravljamo skupaj Radio Trst A, slovenski program ORF v Celovcu in program Ars. Vir fotografije:
Zakaj velja France Štiglic za največjega avtorja v zgodovini slovenskega filma, obenem pa se ga še vedno drži slabšalni vzdevek »režimski režiser«? Ob 100. obletnici rojstva avtorja, ki je med drugim režiral prvi slovenski celovečerni zvočni igrani film Na svoji zemlji, se bomo pogovarjali o pomenu njegovega delovanja v času, ko je ustvarjal, in o tem, kako njegov opus odzvanja v sodobnosti. Pogovor s filmskim ustvarjalcem in profesorjem filmske režije na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo Miranom Zupaničem, direktorico Slovenskega filmskega centra Natašo Bučar, in programsko sodelavko Slovenske kinoteke, prav tako filmsko ustvarjalko Varjo Močnik, bo vodila Tesa Drev.
Leta 2016 se je začel projekt Javne agencije za knjigo z naslovom Vključujemo in aktiviramo. Projekt je omogočil kar 41-im ranljivim skupinam, da so se v literarnih in likovnih delavnicah srečevali in srečali z ustvarjalnostjo, uveljavljenimi ustvarjalci in ustvarjalci v sebi. Več o projektu, namenu, organizaciji, poteku, zlasti pa o njegovih udeleženkah in udeležencih boste izvedeli v oddaji Arsov forum. V njej sodelujejo koordinatorka projekta Mojca Bergant Dražetič, pesnica in ilustratorka Brigita Krek, ilustrator in stripar Ciril Horjak, pisateljica Suzana Tratnik, udeleženka literarne delavnice Lili, strokovna sodelavka v zaporu na Igu Andreja Muren Bratuž, pisateljica Cvetka Bevc, nekdanja udeleženka literarne delavnice Nevenka Lekan ter nekdanji udeleženec delavnice in pisatelj Boris Karlovšek. Oddajo so pripravili Darja Hlavka Godina, Vladimir Jovanović, Miha Juvan, Blaž Kumše, Miha Klemenčič in Marko Golja. Nikar ne zamudite. Foto: Marko Golja
Svetovni mediji so švedsko 16-letnico Greto Thunberg postavili pod žaromete in ji omogočili, da se je zavihtela na čelo svetovnega okoljskega gibanja mladih, ki opozarja na podnebne spremembe in njihove posledice. Greti prisluhnejo vsi, tudi voditelji velesil. Avgusta leta 2018 je pri petnajstih letih namesto v šolski klopi sedela pred švedskim parlamentom in s transparentom Šolska stavka za podnebje politike pozivala k ukrepanju. Drugo je zgodovina. Gretina mama je znana švedska operna pevka, ki hčerki pomaga pri spopadanju s pozornostjo medijev. Oče je igralec. Oba sta se odpovedala mednarodni karieri, ker bi zaradi tega letela in onesnaževala okolje. Gretina družina ne je mesa. Okoljska aktivistka, ki jo je na naslovnico uvrstila tudi revija Time, je v letu dni dosegla svetovno slavo, zaradi česar je postala voditeljica in hkrati tarča srditega besa. V tokratni oddaji se sprašujemo, kakšen kulturni fenomen je Greta Thunberg, zakaj je uspelo ravno njej in kaj za svet pomeni dejstvo, da je generacija mladih izbrala podnebne spremembe kot ključni izziv človeštva. O Greti v Arsovem forumu razmišljajo docentka in raziskovalka doktorica Barbara Rajgelj, ki na ljubljanski Fakulteti za družbene vede poučuje temelje prava ter delovno, socialno in gospodarsko pravo, doktor Milan Hosta, ki deluje na področju filozofije in pedagogike športa, sodeluje tudi v programih Združenih narodov in Evropske unije na področju vzgoje otrok, profesorica doktorica Tanja Oblak Črnič s Katedre za medijske in komunikacijske študije na Fakulteti za družbene vede, in okoljski filozof in asistent na ljubljanski Filozofski fakulteti doktor Luka Omladič. Oddajo je pripravil Blaž Mazi. foto: Pixabay/PlanetMallika
V kolikšni meri lahko oblikovanje, stroka raje uporablja izraz dizajn, pomaga pri konkurenčnosti našega gospodarstva? Stroka je desetletja čakala na svoj dizajnerski center po vzoru nekaterih evropskih držav in pred dvema letoma končno »dobila« t. i. Center za kreativnost. A ta ni samostojna platforma, kot je pričakovala, poleg tega način delovanja omogoča črpanje enajst milijonov evrov denarja, pridobljenih iz kohezijskih sredstev, najrazličnejšim kulturnim ustvarjalcem. Bomo leta 2022, ko se projekt konča, lahko govorili o novih blagovnih znamkah? V petdesetih letih prejšnjega stoletja je država načrtno vlagala v ta segment, danes pa je delež podjetij, ki sploh ne upoštevajo oblikovanja kot del proizvodnega, razvojnega procesa, pod evropskim povprečjem. Gostje: Matevž Čelik, direktor Muzeja za arhitekturo in oblikovanje, pri katerem deluje tudi CzK, Mateja Panter, podpredsednica Društva oblikovalcev Slovenije, Zmago Novak, direktor zavoda Big, ki pripravlja Mesec oblikovanja, in Robert Agnič, izvršni direktor v podjetju Plastika Skaza.
V kolikšni meri lahko oblikovanje, stroka raje uporablja izraz dizajn, pomaga pri konkurenčnosti našega gospodarstva? Stroka je desetletja čakala na svoj dizajnerski center po vzoru nekaterih evropskih držav in pred dvema letoma končno »dobila« t. i. Center za kreativnost. A ta ni samostojna platforma, kot je pričakovala, poleg tega način delovanja omogoča črpanje enajst milijonov evrov denarja, pridobljenih iz kohezijskih sredstev, najrazličnejšim kulturnim ustvarjalcem. Bomo leta 2022, ko se projekt konča, lahko govorili o novih blagovnih znamkah? V petdesetih letih prejšnjega stoletja je država načrtno vlagala v ta segment, danes pa je delež podjetij, ki sploh ne upoštevajo oblikovanja kot del proizvodnega, razvojnega procesa, pod evropskim povprečjem. Gostje: Matevž Čelik, direktor Muzeja za arhitekturo in oblikovanje, pri katerem deluje tudi CzK, Mateja Panter, podpredsednica Društva oblikovalcev Slovenije, Zmago Novak, direktor zavoda Big, ki pripravlja Mesec oblikovanja, in Robert Agnič, izvršni direktor v podjetju Plastika Skaza. Oddajo je vodila Špela Kožar.
Pri Hokejski bralni postavi so ugotovili, da so hokejisti med tekmo bolj zbrani, če na poti tja berejo, kot pa če so prepuščeni sami sebi ali elektronskim medijem. Branje torej izboljša športne rezultate. Projekt izvajata Mariborska knjižnica in Hokejsko-drsalni klub Maribor. V oddaji smo se vprašali, kakšen potencial pomeni branje za športnike. Pripravili smo jo v Evropskem tednu športa, v okviru pobude Evropske komisije za spodbujanje športa in telesne dejavnosti, in v nacionalnem mesecu skupnega branja, ki je del kampanje Evropa bere. Gostje: Mitja Robar, predsednik HDK Maribor in uspešen hokejist, Luka Jurič, trener pri HDK Maribor, Žiga Ravter, učenec sedmega razreda OŠ Ludvik Pliberšek, Matjaž Jančič, dijak drugega letnika Škofijske gimnazije Antona Martina Slomška, dr. Sabina Fras Popović, vodja Centra za spodbujanje bralne pismenosti na mariborski knjižnici, in Aleš Šolar, vodja Slovenske olimpijske akademije in EU projektov pri Olimpijskem komiteju Slovenije.
Neveljaven email naslov
