Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Radio Maribor je pripravil javno omizje z naslovom: »Med spomini in vizijo«, s katerim je spomnil na čas pred stoletjem, ko je mariborsko gledališče »spregovorilo« v slovenskem jeziku. Povabilu k razpravi so se odzvali: predsednica Sveta SNG Maribor dr. Suzana Žilič Fišer, direktor Danilo Rošker, upokojeni dramski igralec, letošnji jubilant in nagrajenec z Zlatim grbom mesta Maribor Marjan Bačko, nekdanji predsednik sveta in ambasador gledališča Rudolf Moge, literat in gledališki ustvarjalce Tone Partljič ter dolgoletna zvesta in kritična obiskovalka Dunja Bezjak. Pogovor je povezoval novinar Stane Kocutar. Vir fotografije: Stane Kocutar.
Univerza v Ljubljani je to poletje po dvanajstih letih izpadla iz skupine 500 najboljših univerz na Šanghajski lestvici kakovosti univerz. Tudi Univerza v Mariboru je v enem letu nazadovala na omenjeni najstarejši in najvplivnejši mednarodni lestvici. Preostalih slovenskih univerz na lestvici sploh ni. Kakšna je vrednost razvrščanja univerz na mednarodnih lestvicah kakovosti? Katere kazalnike kakovosti merijo? Kakšna je kakovost naših univerz v mednarodnem okolju v luči mednarodnih lestvic kakovosti? O teh vprašanjih razmišljajo: rektor Univerze v Mariboru dr. Zdravko Kačič, direktor Nacionalne agencije za kakovost v visokem šolstvu dr. Franci Demšar, nekdanji direktor Nacionalne agencije za kakovost v visokem šolstvu in nekdanji prorektor Univerze v Ljubljani dr. Ivan Leban, in pomočnik glavnega tajnika Univerze v Ljubljani za spremljanje kakovosti, analize in poročanja dr. Tomaž Deželan. Vir fotografije: MMC RTV SLO.
Druga svetovna vojna se je z vojaškim napadom Nemčije na Poljsko začela pred osmimi desetletji, pri nas malo pozneje. Tistega daljnega prvega septembra smo se lahko spomnili preteklo nedeljo, poljske oblasti so sredi glavnega mesta pripravile memorial z mednarodno udeležbo. Ampak Rusov na dogodek niso vabili. Kako so takratni nemški napad na Poljsko sprejemali v Dravski banovini v okviru Kraljevine Jugoslavije? In kaj so počeli in o čem so govorili še dobro leto in pol do vojaškega napada nanjo na cvetno nedeljo aprila 1941? Torej – kaj je bilo vmes, in kako danes zgodovinarke in zgodovinarji pišejo in govorijo o tem največjem vojaškem spopadu v doslej znani preteklosti, o mednarodnih razmerah, ki so pogojevale vojaški spopad, in, kako so te razmere vrednotili v tedanji državi. Predvsem pa, kaj lahko sploh stori zgodovinopisje z 2. svetovno vojno, in to v obdobju, ko ljudi prav ta preteklost zanima vedno manj. Gostje so se včeraj, 4. septembra, udeležili istoimenskega simpozija v prostorih Inštituta za novejšo zgodovino v Ljubljani. Vsi so sodelavci inštituta, oddaja poteka V ŽIVO z gosti: dr. Nevenko Troha, mag. Tjašo Konovšek, dr. Bojanom Godešo in dr. Juretom Gašparičem. Foto Salvador Dali: Obraz vojne (vir: https://www.analisidellopera.it/le-visage-de-la-guerre-di-salvador-dali/
Prvič sem slišal za Slovenijo zaradi skupine Laibach. In kar sem se naučil v teh letih, kar me je najbolj prevzelo v Sloveniji, je vaša strast do poezije. To je nekaj edinstvenega, kaj vse delate za poezijo, kako imate radi poezijo, koliko poezije se napiše v Sloveniji, zame je to zelo pomembno, je povedal direktor Frankfurtskega knjižnega sejma Juergen Boos, ki je v sklopu priprav na častno gostovanje Slovenije na Frankfurtskem knjižnem sejmu leta 2022 obiskal Slovenijo. Povedal je še, da moramo v Frankfurtu pokazati strast in navdušenje nad svojo lastno državo, jezikom, poezijo, hrano, regijo, na veliko stvari moramo misliti. Poudaril je, da imamo še tri leta časa, da razmislimo, kako bomo v Frankfurtu pokazali to, za kaj se Slovenija zavzema. Ali namenjamo temu dogodku vitalne sile in sredstva? Kakšni bodo konkretni učinki častnega gostovanja? Koliko bo projekt lahko pomagal slovenskemu založništvu in avtorjem? Z izjavami v oddaji sodelujejo direktor Frankfurtskega knjižnega sejma Juergen Boos, minister za kulturo Zoran Poznič, državna sekretarka na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo Barbara Štravs Podlogar, direktorica finske agencije za literarno izmenjavo FILI Tiia Strandén. Gostje razprave pa so direktorica Javne Agencije za knjigo Renata Zamida, predsednica Društva slovenskih založnikov in direktorica založbe Ocean Nataša Detič, predsednik Društva slovenskih pisateljev Dušan Merc in Simona Škrabec, ki je sodelovala pri častnem gostovanju Katalonije na Frankfurtskem knjižnem sejmu. Častno gostovanje v Frankfurtu je velik projekt. Primerjamo ga lahko z uvrstitvijo na olimpijske igre. Za večino držav je bila to enkratna priložnost. Sejem obišče 280 tisoč obiskovalcev iz 160 držav, o njem pa poroča kar 10 tisoč akreditiranih novinarjev in blogerjev. In med vsemi bo čez tri leta na osrednjem razstavišču izpostavljena Slovenija, ki ji bo namenjeno kar 70 odstotkov medijske pozornosti. Vir fotografije: porteranderson.com
Znanstveniki kalifornijske univerze Berkley so pred kratkim izumili neinvazivne drobne senzorje, ki jih bomo lahko nosili na telesu. Biometrična tipala bodo zajemala podatke o vsebini našega potu. Odveč je vprašanje, zakaj bi jih nosili, temveč kdaj. Nova generacija mobilnih omrežij tehnologija 5G bo namreč v prihodnjih letih omogočila, da bodo milijarde različnih tipal na telesih, v pametnih avtomobilih, domovih, službah in šolah povezane v svetovni splet in bodo izmenjavale podatke. Živeli bomo v pametnih mestih, v katerih bo naše samovozeče vozilo komuniciralo s semaforji in števci prometa ter drugimi vozili. Umetna inteligenca v teh sistemih bo prometne tokove – in naše življenje nasploh – usmerjala po na videz povsem nelogičnih vzorcih, ki pa se bodo izkazali za najučinkovitejše, najhitrejše ali najcenejše. Še več, pametni dom bo ob našem odhodu iz službe “vedel”, da prihajamo, in bo prilagodil temperaturo bivalnih prostorov, ravno pravi trenutek skuhal kavo ali denimo ogrel pečico. Navigacija Google Maps že danes uporablja podatke mobilnih telefonov v avtomobilih. Umetna inteligenca preračunava, kako hitro se naprave premikajo, kje so zastoji in katera pot je najbolj smiselna v danem trenutku. Čedalje več ljudi Googlovo navigacijo zaradi učinkovitosti uporablja za vsakodnevne poti. Tehnologija 5G prinaša internet stvari, ki bo spremenil pravila igre. O prihodnosti, ki počasi postaja del digitalne sodobnosti, smo govorili z izrednim profesorjem dr. Simonom Dobriškom, predstojnikom laboratorija za strojno inteligenco na ljubljanski fakulteti za elektrotehniko, in Matjažem Ropretom, ki o novih tehnologijah piše za spletno stran Tehnozvezdje. Oddajo je pripravil Blaž Mazi. foto: Pixabay/Yassay
Prekmurje meri približno tisoč kvadratnih kilometrov, danes ga sestavlja 19 občin, in če je pred 100 leti v njem živelo okoli 90 tisoč ljudi, ima Prekmurje danes manj kot 80 tisoč prebivalcev. Še vedno je najbolj kmetijsko območje pri nas in še vedno se drugim Slovencem zdi prekmurščina najtežje razumljiva govorica v državi. No, nekdaj tudi Prekmurci niso prav dobro razumeli Trubarjevega knjižnega jezika, so pa svojega lahko v avstro-ogrski monarhiji kljub madžarizaciji obdržali tudi zaradi nenehnega ohranjanja narodne zavesti. Prekmurje je bilo in je še vedno v vseh pogledih najbolj odmaknjeno od drugih slovenskih območij ali pokrajin, ne nazadnje je v Sloveniji tudi najmlajše. Z matičnim narodom so se prekmurski Slovenci namreč združili šele pred 100 leti in prav zaradi praznovanja stoletnice priključitve smo letošnje leto v Sloveniji poimenovali kar Prekmursko leto. V oddaji poleg nekaterih dejstev iz zgodovine predstavljamo zlasti Prekmurje danes, in to tako z gospodarskega kot političnega in kulturnega vidika. V pogovoru z Lidijo Kosi sodelujejo Robert Grah, direktor Pomurske gospodarske zbornice, Jožef Horvat, poslanec Državnega zbora in dr. Janez Balažic, umetnostni zgodovinar, sicer predavatelj na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru. Vir fotografije: MMC RTV SLO
V tokratnem Arsovem forumu se posvečamo Literaturi. Pa ne tisti z malo, temveč oni z veliko začetnico. Dandanes ena osrednjih literarnih revij pri nas namreč prav letos praznuje tridesetletnico samostojnega delovanja oziroma izhajanja. V kakšnih okoliščinah se je ta revija pravzaprav pojavila na slovenski literarni sceni? S kakšnim idejno-estetskim programom je tedaj nastopila in kako je potem vplivala na spremembe v načinih branja, pisanja, mišljenja in interpretiranja literarnih del? Zakaj je revija Literatura čez čas razširila svoje delovanje tudi na področja knjižnega založništva, literarnih delavnic in prirejanja literarnih dogodkov? Kako se je soočila s spremembami, ki jih je v naše bralne navade prinesel internet, in kakšna bi navsezadnje utegnila biti srednje- pa tudi dolgoročna prihodnost papirnate publikacije v digitalni dobi? – Ta in druga sorodna vprašanja ponovno pretresamo v pogovoru s prvim, predzadnjim in aktualnim odgovornim urednikom revije Literatura; to so pisatelj Jani Virk, kritik Urban Vovk in pesnik Primož Čučnik.
Slovenija nima kulturnih atašejev, ima pa lektorje, ki delujejo na 60 univerzah po svetu. Večina lektoratov in študijev slovenščine je na evropskih univerzah, poleg tega pa tudi na Japonskem, Kitajskem, v Združenih državah Amerike in v Argentini. To so okna slovenske kulture v svet, ki izvajajo tudi naloge nacionalnega pomena. Kako se tujci navdušujejo nad slovensko kulturo in jezikom? Kakšne potenciale za mednarodno povezovanje predstavlja poučevanje slovenščine v tujini? V oddaji, ki je bila posneta 17. julija, boste slišali, kako prihajajo v stik s slovenščino na Kitajskem, Madžarskem, v Litvi in Ukrajini.
Nekako ob koncu 9. stoletja je v ravnicah vzhodne Evrope, med Baltikom in Črnim morjem, začela nastajati prva državna tvorba vzhodnih Slovanov, tako imenovana Kijevska Rusija. Ta je svoj vrhunec dosegla nekje v sredini 11. stoletja, nato je začela zlagoma slabeti, dokončno pa je propadla pod pritiskom mongolskih vdorov v 13. stoletju. Toda teh 400 let Kijevske Rusije je pustilo neizbrisen pečat v kulturni, verski in politični zgodovini slovanskega vzhoda in še danes se Belorusi, Ukrajinci in Rusi – kadar pač mislijo svojo preteklost in identiteto – sklicujejo natanko na zgodnjesrednjeveško državo v porečju Dnjepra. S čim je torej Kijevska Rusija tako zaznamovala ta prostor, da danes, v času zaostrenih odnosov med Rusijo in Ukrajino, med tamkajšnjimi intelektualci – še bolj pa menda med politiki – plamti debata o tem, čigava naj bi Kijevska Rusija pravzaprav bila, kdo si jo sme lastiti in, kajpada, kakšne politične konsekvence bi morali iz posedovanja te preteklosti potegniti v geopolitičnih razmerah zgodnjega 21. stoletja? To je vprašanje, ki nas zaposluje v tokratnem Arsovem forumu, pri čemer pa se, menda razumljivo, bolj kakor sedanjosti in politiki posvečamo preteklosti in kulturi. Pred nedavnim je namreč pri Znanstveni založbi Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani izšla knjiga Pismenost in kultura Kijevske Rusije, ki prinaša prevode in komentarje izbranih spomenikov vzhodnoslovanske pismenosti 11. stoletja. Kako je v luči teh dokumentov, zdaj prvič dostopnih v slovenščini, videti Kijevska država, se bomo pogovarjali z Aljažem Glaserjem in dr. Simonom Malmenvallom, ki sta stara besedila prevedla in bogato komentirala, ter z dr. Blažem Podlesnikom, ki je za pričujočo knjigo poskrbel po uredniški plati in ji pripisal spremno besedo. V oddaji bomo ponovili pogovor, ki je bil na sporedu na 1. programu, 5.7.2019, v oddaji Kulturni fokus.
Sedem desetletij Posavskega muzeja, ki domuje v Gradu Brežice in varuje kulturno dediščino ter v njem nakopičeno bogastvo iz zgodovine, bomo prikazali s pripovedmi muzejskih predmetov o ljudeh, delu, umetnosti, vojni in miru. O muzeju, ki ni zaprašen, ampak živi z ljudmi in krajem smo se pogovarjali v Viteški, najlepši baročni dvorani pri nas. Gostje so Alenka Černelič Krošelj, direktorica Posavskega muzeja, dr. Ivanka Počkar, kustosinja etnologinja, zaslužni profesor dr. Janez Bogataj, etnolog in umetnostni zgodovinar, in Aleš Vene, akademski restavrator, vodja restavratorsko konservatorske delavnice. Za tehnično izvedbo oddaje v Viteški dvorani so poskrbeli: Damjan Rostan, Matjaž Mastnak, Martin Florjančič, Jernej Pogačnik in Blaž Kumše. Ponovitev oddaje Studio ob 17h, ki je bila na sporedu 26. 06. 2019. Vir fotografije: rtvslo.si/Posavski muzej Brežice
Če pogledamo malo dlje v preteklost, hitro ugotovimo, da so literarne revije igrale nenavadno pomembno vlogo v slovenskem javnem življenju. Na straneh publikacij, kot so bile – ali so še – Ljubljanski zvon, Dom in svet, Sodobnost, Revija 57, Perspektive, Nova revija in Literatura, se je v zadnjih stotih letih in več pač zrcalil duh slovenskega časa. Tu so se vedno znova artikulirale ideje, ki so v pomembni meri določale kolektivne predstave o tem, kaj je lepo, kaj dobro in kaj pomembno v slovenskih življenjih. Tu so se kresala mnenja o tem, kako naprej v poljih politike, gospodarstva, družbeno pogojenih medčloveških odnosov ali znanstvene in umetnostne produkcije. Natanko prek literarnih revij so v naš intelektualni prostor iz tujine prihajale tudi nove estetike in filozofije, ki so potem oplajale ustvarjalnost in mišljenje pri nas. Tako je bilo nekoč, kaj pa danes? – Da se, gledano v globalnem merilu, bralstvo tradicionalnih, tiskanih medijev nezadržno krči, čivkajo že vrabci. Da se, prav tako v globalnem merilu, družbeni pomen, ki ga pripisujemo vsestranski razgledanosti oziroma široki omiki, manjša, je tudi splošno znano. Če pa k temu prištejemo še spoznanje, da imamo na Slovenskem zdaj celo vrsto drugih, to je političnih, znanstvenih, gospodarskih in kulturnih institucij, ki so prav tako poklicane k poganjanju javne debate, tedaj ni več jasno, ali literarne revije kdor koli sploh še potrebuje. Je, nekoliko drastično rečeno, slovenska literarna revija je kratko malo umrla, a nas o tem ni še nihče uradno obvestil? Ali pa je v zadnjih desetletjih vendarle našla druge, tako analogne kakor digitalne načine, kako biti relevantna tudi v 21. stoletju? To je vprašanje, ki nas zaposluje v tokratni Intelekti. Gostje pred mikrofonom so pisatelj, knjižni urednik, predavatelj na Oddelku za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo ljubljanske Filozofske fakultete ter pred tremi desetletji soustanovitelj revije Literatura dr. Andrej Blatnik, literarni kritik, knjižni urednik in publicist, pred leti urednik spletne literarne revije AirBeletrina, zdaj pa glavni urednik literarne revije Mentor dr. Aljoša Harlamov ter literarna in gledališka kritičarka, knjižna urednica, novinarka in urednica kulturne redakcije pri mariborskem Večeru Petra Vidali. V oddaji bomo ponovili pogovor, ki je bil posnet za oddajo Intelekta. Avtor fotografije: Goran Dekleva.
Pesnika, časnikarja in prevajalca, učitelja in jezikoslovca Valentina Vodnika naj bi poznali vsi od osnovne šole naprej, pa vendar je marsikaj od tega, kar je naredil za slovenstvo, že ušlo iz narodove zavesti. Deloval je na številnih področjih, na marsikaterem je bil celo prvi in 200. obletnica njegove smrti, ki jo obhajamo v letošnjem letu, je primerna priložnost, da se ga znova spomnimo. V Arsovem forumu bodo njegovo pot v pogovoru z Vladom Motnikarjem osvetlili: Andreja Legan Ravnikar, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, dr. Marijan Dović, Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU in mag. Marijan Rupert, NUK, zbirka rokopisov, redkih in starih tiskov. Oddajo bomo ponovili, prvič je bila na sporedu 31.1.2019. Vir fotografije: Wikipedija
Neveljaven email naslov
