Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kljub njegovemu imenu se na ljubljanskem grafičnem bienalu obiskovalci že vrsto let ne srečamo le z grafiko. Pristop se je ključno spremenil leta 2001, ko so v Mednarodnem grafičnem likovnem centru uvedli kuratorski princip. Od tedaj je pogosto v ospredju razmislek o vlogi grafike ob njenem nastanku in sodobnih vzporednicah njenega tedanjega pomena. Kako se bienale, ki je Ljubljano ob nastanku leta 1955 postavil na svetovni zemljevid, sooča s sodobnimi izzivi? Ali bi bilo bolje iz njegovega imena izpustiti “grafični”? To sta dveh izmed vprašanj, o katerih razmišljajo gostje oddaje: Aleksander Bassin, Alenka Gregorič, Alenka Pirman in Božidar Zrinski. Osvetlili smo še specifični značaj in zgodovino ljubljanskega mednarodnega grafičnega bienala, na katerega se je pri snovanju letošnje edicije nanašal tudi umetniški kolektiv Slavs and Tatars.
18. februarja letos je skladatelj in nekdanji dolgoletni urednik na Radiu Slovenija Pavel Mihelčič objavil Resolucijo o nacionalnem zavedanju svobodnega prostora za glasbeno ustvarjanje, preudarno in stvarno analizo razmer, v katerih nastaja slovenska glasba, pozneje pa še njen Program, v katerem je zgoščeno predstavil nekaj možnih rešitev za sedanji položaj slovenske glasbe. Oba dokumenta sta spodbudi za tokratni Arsov forum, v katerem sodelujejo njun avtor Pavel Mihelčič, Primož Kristan, svetovalec na področju glasbene umetnosti z Ministrstva za kulturo, ter skladatelj Gregor Pirš, urednik Uredništva za resno glasbo na Radiu Slovenija, z njimi se pogovarja Marko Golja. (Foto: Marko Golja)
Po »100 dneh« mandata bo gost minister za kulturo mag. Zoran Poznič. Njegov predhodnik Dejan Prešiček je moral oditi zaradi slabih odnosov med zaposlenimi. Kako stanje na ministrstvu vidi novi minister? Ga dojema kot pogorišče ali gradbišče? Koliko se mu pozna 30-milijonsko zvišanje letošnjega proračuna? Kje se je zataknil zakon o kulturnem evru in ali je novi medijski zakon res pripravljen? To je nekaj izhodišč za pogovor v oddaji Arsov forum, ki smo jo gasbeno opremili po ministrovem izboru. Vir fotografije: Tamino Petelinšek / STA
Slovenija ima izmed članic Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj največji delež mladih, ki se pri 20-ih izobražujejo. Naši študenti imajo tudi najdaljše obdobje študija do prve diplome, kar 5,7 leta; pri Britancih, Dancih in Avstrijcih je ta čas pol krajši. Slovenija ima trikrat več visokošolskih zavodov na milijon prebivalcev kot Nemčija. Več kot dve tretjini naših visokošolskih zavodov se uvršča pod povprečje na mednarodnih lestvicah kakovosti, na primer v Avstriji le petina. Kam vodi takšen razvoj visokega šolstva pri nas? Kaj to pomeni za kakovost znanja diplomantov in njihove zaposlitve? V oddaji sodelujejo direktor Nacionalne agencije za kakovost v visokem šolstvu dr. Franci Demšar, dekan Pedagoške fakultete v Ljubljani dr. Janez Vogrinc in dr. Srečko Zakrajšek z Inštituta in akademije za multimedije. Vir fotografije: Nino Carè/Pixabay
Dve krovni organizaciji slovenskih narodnih skupnosti v zamejstvu imata po več kot 20-ih letih novo vodstvo. Kako ta menjava v Zvezi slovenskih organizacij na Koroškem in Slovenski kulturno-gospodarski zvezi v Italiji vpliva na soočanje s težavami slovenske manjšine? Gostje oddaje so: minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Peter Česnik, nova predsednica Slovenske kulturno-gospodarske zveze Ksenija Dobrila, predsednik Sveta slovenskih organizacij Walter Bandelj in novi predsednik Zveze slovenskih organizacij na Koroškem Manuel Jug. Oddajo pripravljamo v sodelovanju Radia Trst A, slovenskega programa ORF v Celovcu in programa Ars. Vir fotografije: Mojca Dumančič, MMC
Kritiška refleksija umetnosti je v zadnjih desetletjih doživela številne spremembe, ki se dotikajo tako družbenega konteksta in medijske krajine, paradigme vrednotenja umetnosti, kot tudi sistemske kulturno-umetniške umeščenosti kritike, zaradi česar je potreben premislek njenega smisla in vloge. Z gosti oddaje Arsov forum – direktorico Slovenskega gledališkega inštituta Mojco Jan Zoran, kritičarko in urednico kulturnih strani časopisa Večer Petro Vidali, nekdanjo strokovno sodelavko Asociacije na področju kulturnih politik Tjašo Pureber in direktorjem zavoda za sodobno umetnost SCCA Ljubljana Dušanom Dovčem – se ne bomo pogovarjali le o problematiki marginalizirane kritiške prakse, ampak tudi o perspektivah rešitev oziroma ukrepov, ki bi umetnostno kritiko smiselno umestili v sistem kulturne politike in umetniškega polja.Vir fotografije: Gerd Altmann, Pixabay
V okviru letošnjega festivala Slovenski dnevi knjige je izšla zbirka esejev različnih avtorjev (Mohamad Abdulmonaem, Gabriela Babnik, Esad Babačić, Jan Krmelj, Muanis Sinanović, Dimitrij Rupel), ki skozi besedo tematizirajo izkušnjo zapuščanja prostora, kar se navezuje na osrednji slogan festivala Slovenski dnevi knjige: Prostori, ki jih zapuščamo. Kot je zapisala Gabriela Babnik, programska vodja festivala: “Poraja se torej vprašanje, kako je z nostalgijo do zapuščenega prostora. In kakšen je prostor, v katerega vstopamo? Mar ne gre tu tudi za odpiranje eksistenčnega vprašanja, ki je vprašanje gotovosti in varnosti? Za milijone ljudi po svetu, med njimi pisatelji in pisateljice niso izjeme, bivanje v prostoru, v katerega so bili narojeni, pomeni privilegij. Tu se odpira vprašanje doma: kaj je dom? Še najpomembnejše pri zapuščanju prostorov je to, da ne sugerira le zaziranja v preteklost, pač pa predvsem v prihodnost. V kakšne prostore vstopamo, ko nekaj zapuščamo?” V neposrednem prenosu s festivala pred Moderno galerijo bo Marko Golja v Arsovem forumu gostil pisateljico, literarno kritičarko in prevajalko Gabrijelo Babnik, pisatelja, profesorja sociologije kulture in nekdanjega ministra za zunanje zadeve dr. Dimitrija Rupla ter pesnika, pisatelja in literarnega kritika Muanisa Sinanovića. V primeru močnejšega dežja bo dogodek potekal v dvorani Društva slovenskih pisateljev in Slovenskega centra PEN na Tomšičevi ulici.
9. maja 1969, pred pol stoletja, je bil kot nekakšen rezultat študentskega gibanja l.68 (v Študentskem naselju v ljubljanski Rožni dolini so dobili tudi igrišče za mini golf) in angažiranih političnih praks študentske organizacije ljubljanske univerze, ustanovljen Radio Študent, čisto posebne vrste radijska postaja. V kakšnem obdobju je nastal, kaj je oddajal in sporočal v tukajšni prostor, in kako ga je sooblikoval, v pogovoru pripoveduje tedanji član Univerzitetne konference Zveze komunistov Univerze v Ljubljani, filozof in matematik dr. Andrej Ule, dolgoletni redni profesor za analizično filozofijo in teorijo znanosti na Oddelku za filozofijo Filozofske fakultete v pokoju.
Za umetniško ustvarjanje je skoraj samoumevno, da zahteva drugačne delovne procese kot pri večini drugih zaposlenih. Kljub temu pa delovnih pogojev samozaposlenih v kulturi politika sistemsko ni zmogla urediti že skoraj od osamosvojitve naprej. Po eni od raziskav jih polovica ne zasluži niti minimalne plače; država skuša blažiti njihovo eksistenco tako, da nekaterim posameznikom s statusom samozaposlenega v kulturi plačuje prispevke za socialno varnost, nekaterim tudi kulturno žepnino. Je iskanje formule za ureditev socialnega in družbenega statusa svobodnega umetnika sizifovo delo?
S knjigo še ni konec, pa čeprav je finančna kriza in digitalna doba precej oklestila založništvo. Napovedi o izumrtju knjige so po navadi aktualne ob pojavu novih medijev, ki sicer vplivajo nanjo, vendar tiskana knjiga vztraja, ker je še vedno najboljši nosilec za poglobljene vsebine. Kako trdoživa je knjiga, v četrtkovem Arsovem forumu, ob dogodkih svetovnega dneva knjige. Oddajo smo pripravili v sodelovanju Radia Trst A, slovenskega programa ORF v Celovcu in Radia Slovenija ob svetovnem dnevu knjige, ki je bil v torek 23. aprila. Vir fotografije: Peter Kostrun/BoBo
Požar v sloviti pariški katedrali odpira vrsto aktualnih vprašanj varstva spomenikov kulturne dediščine. V pogovoru smo osvetlili trenutno stanje pogorišča, in se vprašali, kako smo pri nas pripravljeni na podobne primere. Sodelujejo Martina Lesar Kikelj, vodja oddelka za stensko slikarstvo in mozaike na Restavratorskem centru Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije v Ljubljani, Srečko Štajnbaher, vodja območne enote Maribor, in dopisnik Igor Jurič. Foto: Reuters
Društvo slovenskih pisateljev preživlja kritične trenutke, za kar se navajajo številni vzroki: od nevzdržnega finančnega modela do slabih medsebojnih odnosov med člani in mačehovskega odnosa države do društva. V kratkem času sta odstopila dva predsednika. Pa so težave Društva slovenskih pisateljev res samo težave tega društva? Ali pa je morda v ozadju širši, sistemski problem, ki se kaže na ravni financiranja številnih manjših, a pomembnih in uglednih tovrstnih organizacij? Gostje četrtkovega Arsovega foruma so: Drago Bajt, Barbara Korun, Dušan Merc in Barbara Pogačnik.
Neveljaven email naslov
