Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Teksas, ekološka sramota, pokopališče bark so le nekateri opisi Jernejevega kanala, na katere sta pri svojem raziskovanju tega obalnega prostora številnih interesov in konfliktov, naleteli antropologinja dr. Alenka Janko Spreizer in geografinja dr. Nataša Kolega. Na osnovi opazovanj, dolgoletnih sprehodov in srečevanj z ljudmi, pa tudi kartografskega materiala, sta pred kratkim v reviji Open Geosciences izdali izvirni znanstveni članek z naslovom Kanal svetega Jerneja v Seči: družbena konstrukcija morske krajine. Dr. janko Spreizer in dr. Kolega sta nam v tokratni oddaji povedali, kako so razmere v Jernejevem kanalu videti skozi izostren pogled antropologinje in geografinje.
Potovanja z velikimi potniškimi ladjami, eno najbolj rastočih turističnih panog v zadnjih letih, je letos zaustavila pandemija korornavirusa. Za novo oživitev panoge pa bo ključna zdravstvena varnost potnikov, na kar se ladjarji tudi pospešeno pripravljajo. Viking Cruises, denimo, je na ladji Viking Star, ki obiskuje tudi Koper, vzpostavil prvi laboratorij za testiranje na koronavirus za vse potnike in posadko. Poseben varnostni protokol je uvedel italijanski ladjar Costa Crociere, ki od septembra že organizira krajša potovanja zgolj za italijanske državljane. Nekateri ladjarji računajo, da bodo daljša morska popotovanja spet mogoča čez dve leti, a je danes v resnici nemogoče z gotovostjo napovedati, ali bo tudi res tako.
Tokrat smo se odpravili v dva obmorska naravna rezervata. Prvi je v bližini Tržiča v sosednji Furlaniji Julijski krajini, in se razprostira ob izlivu reke Soče v Jadransko morje. Drugi je Škocjanski zatok pri Kopru. Rezervata povezujejo tako obmorskost, kot čredi kamarških konj in dejstvo, da sta zatočišče številnih ptic na njihovih selitvenih poteh. Obenem pa je prav Naravni rezervat Izliv reke Soče spodbudil nastanek Naravnega rezervata Škocjanski zatok. Delovanje slednjega preko kohezijskih sredstev omogoča tudi Evropska unija.
Tuši, dostopi do morja, platoji za sončenje, avtomati za pijačo, sanitarije. Vse to sta izolska in koprska občina že umestili na obalno cesto, ki so jo za motorni promet zaprli spomladi 2017. Koprska stran je tudi že osvetljena, izolska bo v prihodnjih dneh. Izgradnja infrastrukture je skoraj zaključena, vprašanje pa je, kaj bo z drevoredom pinij, ki so jim pri gradnji močno spodrezali korenine. Poleg vsega je to še eden od nepotrebnih posegov vzdolž obale, izpostavljajo v Zavodu za varstvo narave. Da jih ne bi bilo več, pa bo najprej potrebno preseči prepričanje, da so posegi v prostor edino gonilo razvoja, izpostavlja naša sogovornica, krajinska arhitektka Tina Trampuš iz Zavoda za varstvo narave.
Poleg plesa je bilo morje velika ljubezen legendarnega baletnega in koreografskega para Pie in Pina Mlakarja. S svojim Galebom sta skoraj 60 let preživljala dopuste na Jadranu. Leta 1994 sta jadrnico, eno od treh takšnih v Evropi, podarila Pomorskemu muzeju Piran. Zato, da bi Galeb jadral tudi potem, ko se sama nista več odpravljala na morska potovanja. Mesto je dobil v piranskem mandraču pred muzejem, kjer je privezan tudi danes. Po desetih letih, ko je začel že vidno propadati, pa je muzej vendarle našel denar za celovito obnovo te pomembne pomorske in kulturne dediščine. Pri tem računa tudi na pomoč ministrtsva za kulturo. Še ta mesec nameravajo jadrnico odpeljati v Tržič, v specializirano ladjedelnico Alto Adriatico. Kakšno bo novo morsko življenje Galeba, kar sta si Mlakarja tudi želela ob njegovi predaji muzeju, nam je v oddaji povedal direktor muzeja Franco Juri.
Ribiške mreže so lahko tudi koristen odpadek. Na inovativen način so jih začeli uporabljati denimo v velenjskem podjetju Plastika Skaza. Prvi pri nas so namreč oblikovali kuhinjski kompostnik izdelan iz recikliranih ribiških mrež. Poleg tega del denarja od prodaje kompostnika spet namenjajo za čiščenje oceanov. Zato so se povezali z neprofitno organizacijo Ocean Voyages Institute, ki je iz Tihega oceana zgolj letos odstranila rekordnih 170 ton prosto plavajočih ribiških mrež. Več o inovativnem kuhinjskem kompostniku, s katerim spodbujajo čiščenje oceanov, a tudi trajnostno odlaganje bioloških odpadkov v urbanih gospodinjstvih, nam je v oddaji povedal direktor podjetja Plastika Skaza Bart Stegeman. Fotografija:Spletna stran podjetja Plastika Skaza
Jesen je tudi za ribiče bolj radodarna od drugih letnih časov. Dejavni pa so bili tudi poleti. Na morju so na inventiven način ozaveščali morjeplovce o težavah zaradi plastičnih odpadkov. Zelo dober odziv je doživela ribiška gastronomska prikolica Folpo koprske družbe Gromar. Ne le to. Dijaki srednje pomorske šole so z ribiči na morju že začeli spoznavati osnove navtičnega poklica, a je delavnice prekinila epidemija. Obenem že snujejo nove načrte. Med ostalim bi spet oživili ribiško zadrugo. V skupnosti in povezovanju je moč, poudarja koprski ribič Matjaž Radin, ki se v zadnjih letih tudi zelo dejavno zavzema in izpostavlja za ohranjanje ribištva ter ustvarjanje boljših pogojev za vse ribiče. Tudi zato smo ga povabili v tokratno oddajo. Foto: Radio Koper/Lea Širok - Ribič Matjaž Radin (desno) kolegu pomaga plesti mrežo.
Morski izviri z vonjem po žveplu pri Izoli, stik med kopnim in morjem, naravni spomenik Dragonja, orel kačar, ostanki jamskega leva iz ledene dobe, in babice, ki si ribji dom uredijo v rovih morskih datljev. Vse to je le drobec biotsko pestrega in geografsko razgibanega območja med Slavnikom in morjem, ki ga je več kot 50 znanstvenikov podrobno popisalo v monografiji Slovenska Istra I. v založbi Slovenske matice. Tri avtorje, hidrologa dr. Mihaela Brenčiča, morskega biologa dr. Lovrenca Lipeja ter mag. bioloških ved Roberta Turka smo v oddajo povabili ob nedavni predstavitvi obsežnega dela v Škocjanskem zatoku.
V tokratni oddaji smo najprej odpluli v Trst. Ogledali smo si ekološko razstavo, namenjeno današnji dobi vseprisotne plastike v oceanih. Odprli so jo ob letošnji tradicionalni jadralski regati Barcolana, ki je bila sicer v svoji več kot petdeset letni zgodovini prvič odpovedana. Odpihnil pa je ni novi koronavirus, temveč premočna burja. Preverili smo tudi, kako se v Trstu plastičnih odpadkov lotevajo na inovativen način, s tako imenovanimi morskimi koši. Na srednji pomorski šoli v Portorožu pa smo si med drugim ogledali novo sodobno opremljeno učilnico ladijskega zdravstva. Gre za pomembno pridobitev, poudarjajo na pomorski šoli. Več o vsem pa izveste v oddaji. Foto: Razstava o morju plastike v Trstu (arhiv avtorice razstave Elisabette Milan)
V Ljubljani in v Kopru se je v zadnjem obdobju zvrstilo več pogovorov o pomenu logistike in nujnosti drugega tira. Po morju namreč v naše edino pristanišče pride večina tovora, ki nato po železnici najhitreje in najbolj varno odpotuje naprej. In obratno. Blago z vlaki pripeljejo do Kopra, od tam pa na ladjah do končnega naročnika. Vsi, ki sodelujejo v logistični verigi, si želijo, da bi bil drugi tir med Koprom in Divačo v uporabi leta 2026. Nekaj mnenj, ki so jih ključni sogovorniki izpostavili na omenjenih dogodkih, smo zbrali v tokratni oddaji.
Tržaški zaliv so tudi letos obiskale morske lisice. Sredi julija so tega posebneža med morskimi psi oziroma volkovi ujeli v bližini Trsta in ga izpustili. V našem morju pa sta se v ribiške mreže zapletla dva mladiča. Morske lisice so ena izmed večjih vrst morskih psov v Jadranu in Sredozemlju, ki lahko meri tudi do šest metrov. V severni Jadran pa se, kot so dokazali italijanski raziskovalci, prihajajo razmnoževati. Tržaški zaliv je torej porodnišnica te zelo ogrožene in malo raziskane vrste morskega psa, pojasnjuje morski biolog in predavatelj Lovrenc Lipej z Morske biološke postaje Piran Nacionalnega inštituta za biologijo. V tokratni oddaji nam je med drugim povedal, da morska lisica svojega imena ni dobila le zaradi značilnega dolgega repa. Jadra bomo razpeli ob 13h30, na radijsko jadranje pa se odpravlja Lea Širok. Foto: Janja France
Tokrat vas vabimo v Škocjanski zatok. Tja se je zadnje tedne večkrat odpravil tudi morski biolog Lovrenc Lipej, znanstveni svetnik na Morski biološki postaji Piran Nacionalnega inštituta za biologijo. Opazoval in fotografiral je namreč karizmatičnega gosta, ribjega orla, ki ob postanku proti Afriki razkazuje svoje ribolovne veščine in navdušuje obiskovalce Škocjanskega zatoka. Da jim ga uspe videti, pa morajo seveda biti oboroženi s potrpežljivostjo in vztrajnostjo. A so za to vsekakor poplačani, poudarja dr. Lipej, ki s svojimi zapisi in pripovedovanju o življenju v morju in ob njem, prav tako navdušuje študente, bralce in poslušalce. V oddaji pa med drugim podrobneje razkriva, zakaj je ribji orel tako zelo privlačen. Forografija: OspreyNASA
Neveljaven email naslov
