Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pred kratkim je izšla knjiga Seana Rutarja iz Izole, ki na naslovnici obljublja ozdravitev sladkorne bolezni tipa 1, pa tudi bolezni dihal, srca in ožilja, osteoporoze ter celo raka in AIDS-a. Številne je na velikem plakatu na Belvederju nad Izolo zmotila predvsem beseda "ozdravitev", saj ta tip sladkorne bolezni uradno velja za neozdravljivo. Pred zlorabo in zavajanjem, češ da posamezniki z alternativnimi metodami lahko ozdravijo sladkorno bolezen tipa 1, je že posvarilo Združenje endokrinologov, ki opozarjajo: bolniki s to obliko diabetesa ne smejo opustiti zdravljenja z inzulinom, saj bi brez njega lahko umrli. S Senaom Rutarjem, predsednikom enega od društev diabetikov in s specialistko interne medicine se je pogovarjala Mateja Brežan.
Pri nakupu vozila v tujini lahko naletimo na številne težave. To je potrdila tudi nedavna raziskava Mreže Evropskih potrošniških centrov. Več kot 86 odstotkov od 373 udeleženih iz 17-ih držav je namreč odgovorilo, da je pri nakupu vozila imelo najrazličnejše zaplete. Najpogosteje so se dogajali pri registraciji vozil. Evropski potrošniški centri opozarjajo tudi na goljufije: od zmanjševanja števila kilometrov na števcih, do prodaje ukradenih in celo neobstoječih ali 'kloniranih' vozil. Kaj lahko torej naredimo, da se takšnim zapletom izognemo? In kako lahko preverimo, kakšen avtomobil kupujemo? Odgovore smo poiskali pri Evropskem potrošniškem centru Slovenije.
Naši poslušalci s koprskega in goriškega so naleteli na različne težave pri odjavi dimnikarskih storitev, ki jih zaradi zamenjave kurilne naprave niso več potrebovali. V oddaji Na rešetu smo se zato pozanimali, kakšen je postopek odjave teh storitev, izvedeli pa boste tudi, zakaj nekatera komunalna podjetja zaračunavajo priglasitev del za postavitev nagrobnega spomenika na pokopališču, druga pa to opravijo brezplačno.
Primer študijske smeri biopsihologija, ki jo je v akademskem letu 2010/2011 uvedla Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informatiko, je opozoril tudi na težave uveljavljanja novih poklicev na trgu dela. Študentje te interdisciplinarne smeri so vodstvo fakultete že pred časom opozorili, da po končanem študiju niso zaposljivi, tako kot so jim obljubljali ob vpisu. Njihov poklic med delodajalci namreč še vedno ni prepoznaven. A so se stvari začele premikati, šele ko so svoje težave predstavili javnosti, poudarjajo. Biopsihologija pa ni edina univerzitetna izobrazba, s katero trg dela ne ve, kaj bi. Pri uveljavljanju novih znanj in kompetenc ima zato pomembno vlogo promocija. In tu morajo vsekakor več narediti prav visokošolske ustanove, ki nove smeri uvajajo.
Primer študijske smeri biopsihologija, ki jo je v akademskem letu 2010/2011 uvedla Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informatiko, je opozoril tudi na težave uveljavljanja novih poklicev na trgu dela. Študentje te interdisciplinarne smeri so vodstvo fakultete že pred časom opozorili, da po končanem študiju niso zaposljivi, tako kot so jim obljubljali ob vpisu. Njihov poklic med delodajalci namreč še vedno ni prepoznaven. A so se stvari začele premikati, šele ko so svoje težave predstavili javnosti, poudarjajo. Biopsihologija pa ni edina univerzitetna izobrazba, s katero trg dela ne ve, kaj bi. Pri uveljavljanju novih znanj in kompetenc ima zato pomembno vlogo promocija. In tu morajo vsekakor več narediti prav visokošolske ustanove, ki nove smeri uvajajo.
Javnost se očitno vse bolj zaveda pomena dreves v poseljenih središčih. Zato ne čudi, da se prebivalci na poseke odraslih dreves tudi ostro odzivajo. Ob poseku osmih kostanjev v Sežani so tako izrazili ogorčenje s spontanim protestom, poslušalec naše oddaje iz Kopra pa se sprašuje, kdo in zakaj se je odločil posekati borov gozdiček za koprskim pokopališčem. Pred kratkim smo spremljali protest prebivalcev ob poseku platan v središču Hrvatinov. Tudi v tem primeru so krajani zahtevali, da jih lokalne oblasti vključijo v soodločanje o posekih ali pa jih vsaj predhodno obvestijo, zakaj je to potrebno narediti. In do tega imajo vso pravico, so prepričani tudi strokovnjaki.
Tokrat smo poiskali odgovor na vprašanje poslušalke iz Lucije, ki jo zanima, zakaj v lucijskem zdravstvenem domu zaklepajo vrata sanitarij. Na pobudo poslušalke iz Kanala smo informacijsko pooblaščenko vprašali, kako je z zaračunavanjem stroškov za dostop do informacij javnega značaja po posebnih stroškovnikih, ki jih uporabljajo državni organi. V oddaji boste izvedeli tudi, kdaj bo družba Stavbenik v stečaju ustrezno zavarovala nevarno območje gradbišča v Izoli.
Gospodarska kriza je močno zarezala v financiranje nevladnega sektorja. Občine, državna in zasebna podjetja odmerjajo v te namene bistveno manj denarja. Ponekod celo polovico manj. Med društvi, ki se vse bolj sprašujejo, kako naprej, je denimo tudi Pihalni orkester Koper. Po več kot tridesetih letih uspešnega delovanja je društvo namreč ostalo brez sponzorskih sredstev Luke Koper. V oddaji Na rešetu smo podrobnosti glede financiranja društev preverili pri Zvezi kulturnih društev v Kopru, pozanimali pa smo se tudi, kako je s financiranjem lokalnih organizacij Rdečega križa in v nevladnem stičišču Rotunda vprašali, kako je s financiranjem drugih nevladnih organizacij.
V oddaji Na rešetu tokrat osvetljujemo primer naše poslušalke, ki je bila dobesedno šokirana, ko se je v enem od izolskih podjetij oglasila na pogovoru za zaposlitev. Ne le, da je pogovor potekal v italijanščini, temveč jo je delodajalec soočil z nekaterimi zahtevami in pravili, ki so očitne kršitve človekovih pravic in delovne zakonodaje. Med drugim ji je povedal, da ga materinstvo moti, medtem ko ji bo ure, ki jih bo sicer morala opraviti krepko čez polovično zaposlitev po pogodbi, plačal kar na roko.
Na Radiu Koper še naprej spremljamo dogajanje povezano z afero "šempetrska urgenca". Tej temi smo namenili tudi tokratno oddajo, v kateri predstavljamo različne poglede na tragičen dogodek, ki je pretresel strokovno in najširšo javnost. Naši sogovorniki so predstojnik Urgentnega centra Izola Peter Golob, odvetnik Andrej Pitako, ki se že vrsto let ukvarja s področjem napak pri zdravljenju – javnosti je najbolj znan njegov primer Nekrep, ter primorski poslanec DeSuS in nekdanji minister za zdravje Tomaž Gantar.
Etažni lastniki se pogosto pritožujejo nad upravniki stanovanj. Zaradi nedorečenosti zakonodaje so njihova razmerja pogosto težavna. S tokratnima sogovornikoma oddaje Na rešetu smo osvetlili vrsto vprašanj, povezanih s pravicami in dolžnostmi v teh razmerjih. Svetovalca nadzornih odborov etažnih lastnikov Bojana Bučinela in poslovno sekretarko Združenja dejavnih etažnih lastnikov Zlatko Kos smo med drugim vprašali, kako nadzirati rezervni sklad, pa kako zamenjati upravnika, s katerim nismo zadovoljni. Zanimalo nas je, kakšne so dolžnosti upravnika pri hišniško-vzdrževalnih delih in naložbah ter katera najbolj pereča vprašanja je potrebno zakonsko urediti.
Piranska občina namerava na Punti vzpostaviti enoten videz gostinskih teras, ki so jih lastniki z leti nesorazmerno razširili na javnih površinah in jih v celoti obdali s steklom. Občinska uprava je pripravila tri predloge enovite podobe Prešernovega nabrežja, vendar večina gostincev teras ni pripravljena spreminjati. Tako v manjšini ostajajo tisti, ki opozarjajo, da se v Piranu ne sme ponoviti portoroška zgodba, in da je ureditev "estetskega kaosa" na Punti v interesu vseh. Pri iskanju najboljših rešitev hočejo zdaj sodelovati tudi prebivalci, ki so kot odgovor na skupen nastop gostincev preko zastopnika oblikovali civilno pobudo. Kako in kdaj bo občina na Punti uspela najti ravnovesje med javnim in zasebnim interesom? Odgovor na to vprašanje smo iskali tudi v naši oddaji.
Neveljaven email naslov
