Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V oddaji Na rešetu smo preverili pripombe našega poslušalca glede koprske taksi službe. Po njegovem so koprski taksisti namreč neurejeni in ne skrbijo dovolj niti za urejenost vozil. Poleg tega, pravi poslušalec, večina ne govori nobenega tujega jezika, številni pa ne upoštevajo prometnih pravil. Ob vsem naj bi nekateri delodajalci voznike zaposlovali na črno. Takšna taksi služba, meni poslušalec, zagotovo ni zgled Kopru, kjer je poleti vse več turistov s potniških ladij. Zato ga je zanimalo, kako pristojni ukrepajo, ali nameravajo ukrepati. Na koprski občinski upravi, pa tudi inšpekcijske službe in sami taksisti deloma pritrjujejo našemu poslušalcu, ob tem pa opozarjajo, da vseh taksi služb ne gre metati v isti koš.
Papirnati recepti so odšli v zgodovino. Nadomestili so jih elektronski, ali krajše, e-recepti. Vendar pa se ob njihovi uvedbi zelo zatika. Birokratskega dela je več, ugotavljajo v zdravstvenih domovih, počasna programska oprema in spletne povezave pa povzročajo preglavice lekarnam. Zato smo se pozanimali, kako se s prvimi koraki e-receptov soočajo na Primorskem.
Slovenija je nemalokrat tarča očitkov, da je v črpanju evropskih sredstev šibka. A te trditve pravzaprav zanika podatek, da naša država med 28-imi članicami na tem področju zaseda deveto mesto. Vprašanje pa je, ali je uspešno izpeljan projekt že sam po sebi zagotovilo za črpanje evropskih sredstev. Pri projektih, ki so sofinancirani iz evropskih skladov, je namreč pomembno, da izvajalec do zadnje pike izpolni vse zahtevane obveznosti in se drži pravil. Eno od zgodb, ki se glede izplačila ni zaključila v korist izvajalca, nam je povedala naša poslušalka.
V oddaji Na rešetu smo se pozanimali, kako varna je predelana hrana, ki jo kupujemo v trgovinah. Italijanski novinarji so denimo razkrili, da v pločevinkah s sesekljanim paradižnikom, na katerih piše »izdelano v Italiji« v številnih primerih ni italijanskih paradižnikov. Nekaj največjih italijanskih predelovalcev namreč sesekljan paradižnik uvaža iz Kitajske. Tu pa med drugim veljajo manj stroga pravila glede rabe kemikalij v kmetijstvu. Odgovor, kako je z označevanjem porekla živil in nadzorom uvoženih sestavin prehrambnih izdelkov pri nas, smo poiskali pri Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.
V oddaji Na rešetu smo se pozanimali, kako varna je predelana hrana, ki jo kupujemo v trgovinah. Italijanski novinarji so denimo razkrili, da v pločevinkah s sesekljanim paradižnikom, na katerih piše »izdelano v Italiji« v številnih primerih ni italijanskih paradižnikov. Nekaj največjih italijanskih predelovalcev namreč sesekljan paradižnik uvaža iz Kitajske. Tu pa med drugim veljajo manj stroga pravila glede rabe kemikalij v kmetijstvu. Odgovor, kako je z označevanjem porekla živil in nadzorom uvoženih sestavin prehrambnih izdelkov pri nas, smo poiskali pri Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.
Pregledali smo, kako se je v praksi izkazal projekt odpis dologov. Odgovor dolgujemo krajanom Lokve, ki so nas opozorili na težave po močnem deževju. Nekatere dele vasi namreč zaliva meteorna voda.
V oddaji na rešetu smo preverili, zakaj kot gobe po dežju ob hitri cesti med Bertoki in Koprom rastejo veliki oglaševalski panoji. Na kmetijski zemlji prve kategorije, ki jo oddajata sklad kmetijskih zemljišč in zasebnik, jih je postavljenih že 10. Občinska inšpekcija pravi,da sama nima pristojnosti, gradbena inšpekcija pa bo zadevo preverila, a v skladu s svojimi prioritetami. Zadevo ji je namreč predala kmetijska inšpekcija, ki je lahko ugotovila le, da postavitev ne vpliva na uporabo kmetijskih zemljišč, čeprav so nekatera neobdelana. Odgovore je pri občinskemu inšpektorju Petru Donavalu poiskala Tjaša Škamperle.
V kolikšni meri lahko zaupamo gostinski ponudbi jedi »brez glutena«? Ne povsem, kažejo rezultati preverjanj v 20 gostinskih obratih po Sloveniji, ki sta jih skupaj opravila Slovensko društvo za celiakijo in Zveza potrošnikov. Novice s terena so slabe predvsem za bolnike s celiakijo, opozarjajo. V oddaji smo zato zbrali podrobnosti o rezultatih raziskave, pojasnila o glutenu in celiakiji, o tem, kakšno podporo imajo bolniki s celiakijo v Sloveniji, slišali pa boste tudi, kakšne so njihove izkušnje in napotki glede ponudbe breglutenske hrane.
Tokrat smo se na pobudo naše poslušalke iz Sežane pozanimali, kaj se zgodi z rabljenimi oblačili in odpadnim tekstilom, ki jih oddamo v zabojnike.
Del sredstev od morebitne prodaje Telekoma naj bi bil namenjen tudi razvoju širokopasovnega interneta v Sloveniji. Za popolno pokritost države bi potrebovali 546 milijonov evrov. Danes je razkorak med urbanimi in ruralnimi področji ogromen. Preverili bomo, kje so zadeve urejene in kje ne, kako je z (ne)izkoriščenostjo javnih sredstev, zakaj so nastale razlike, kako je nekaterim občinam uspelo na razpisih, drugim ne …
Odlaganje ločenih gospodinjskih odpadkov je poleti lahko prava nadloga. Predvsem v primerih, ko se iz zabojnikov na sicer lepo urejenih ekoloških otokih širi neznosen smrad. Vzrok za to so običajno napačno odloženi organski odpadki. Kako to lahko preprečimo sami in kaj glede tega naredijo v obalnih občinskih komunalah, pa odgovarjamo v tokratni oddaji.
Kako je urejeno deljenje reklamnih letakov, ki jih na parkiriščih pogosto najdemo zataknjene za brisalce avtomobila? Je to sploh dovoljeno, se sprašuje naša poslušalka, ki jo letaki na njenem vozilu motijo. Poiskali smo tudi odgovor na vprašanje poslušalca iz zaledja Kopra, ki ga zanima, ali je ob nedeljah dovoljeno izvajati hrupna domača opravila. Denimo, košenje trave z motorno kosilnico, žaganje drv, varjenje. To namreč običajno ob nedeljah dopoldan, pojasnjuje poslušalec, počne njegov upokojeni sosed.
Neveljaven email naslov
