Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na velikem praznem prostoru na križišču med gostilno Tramvaj in nočnim klubom Cirkus, je na stavbi, kjer je nekoč kraljeval medved, ki jaha ptico, začela nastajati njegov muralski naslednik.
Kraj Konjšica, tisti, ki prihajajo tja iz Avstrije, Nemčije ali celo Argentine, izgovorijo na vse mogoče načine. Razlog za obisk je tam pokopan znameniti dirigent Carlos Kleiber, na ogled pa je tudi njegova spominska soba.
Kaj ali bolje kdo bi lahko bil razlog, da primorski kraj obiskujejo ljudje iz Azerbajdžana, včasih tudi celotne delegacije. Veliko pove že ime samega kraja, ki so mu že Habsburžani rekli kar Schonpass. Od lepega prelaza pa ni veliko Šempasa. A tisti pravi razlog je Mihajlo, azerbajdžanski narodni heroj in diverzant, ki je tudi razlog, da imamo Društvo prijateljstva Slovenije in Azerbajdžana. Mihajlu v spomin je v Šempasu urejena tudi spominska soba.
Številna evropska mesta imajo pokopališča, ki presegajo samo vlogo prostora zadnjega počitka in so predvsem zaradi znamenitih pokojnikov oblegane turistične postojanke. Mi pa imamo Navje, ljubljanski spominski park za zaslužne Slovence in tiste tujce, ki so delovali in umrli v Ljubljani ter bili pokopani na pokopališču Sv. Krištofa na območju današnjega Gospodarskega razstavišča.
Kaj imajo skupnega zadnji francoski kralj, azerbajdžanski heroj, izumitelj ladijskega vijaka in znameniti dirigent? Morda že to, da so ljudem poznani po svojih dejanjih ali vsaj imenu, zagotovo pa to, da so vsi našteti našli svoj mir v Sloveniji. Kdo so slavni pokojni, zaradi katerih tujci obiščejo Slovenijo?
V Sloveniji imamo samo enega kralja z malo začetnico, a še za tega ve veliko več Francozov kot Slovencev. Nekateri se na Kostanjevici nad Novo Gorico oglasijo le zato, da preverijo, ali je tam res grobnica zadnjih članov francoske kraljeve rodbine. Karel X. je namreč edini francoski kralj, ki je pokopan zunaj Francije, in edini kralj, ki je pokopan v Sloveniji.
Vrhnika je bila zaradi svoje strateške lege v vsej zgodovini pomembno mesto. Veliko pove že to, da so tam v premeru dveh kilometrov našli kolišča, gradišča in ostanke gradenj, ki so jih za seboj pustili vojaki rimskega imperija. No, Vrhnika pa je bila po vojakih in služenju voske znana tudi v novodobnih časih. Prav zato je Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Vrhnika-Borovnica pred leti pripravilo razstavo Veterani ne skrivamo, ki govori prav o zgodovini Vojašnice 26. oktober, ki pa je še precej nepopolna. Zato si želijo, da bi se jim oglasili vsi, ki imajo kakršne koli fotografije, dokumente ali celo predmete iz časa, ko so služili vojaški rok.
Čeprav se bo komu, ki pravi, da ni počitnic brez počitka in morja, zdelo čudno, so tudi spanje na prostem, umivanje v potoku, klicanje srnjaka in sledenje drugim živalim počitniške dejavnosti. Vse to so počeli mladi na Rogli, na kateri je bila letos že drugič organizirana Šola za mlade rangerje. Vodja šole, ki so jo sicer priredili v okviru Ranča Kaja in Grom, Andrej Žnidaršič, pravi, da je program podoben taborniškim ali pa planinskim taborom, je pa razlika v tem, da je pri rangerjih na prvem mestu narava. Šele ko jo spoznaš, spoštuješ in imaš rad, pridejo na vrsto človeške potrebe. Sicer pa veščine, ki so se jih učili mladi rangerji, ne koristijo samo v vsakdanjem življenju, ampak se bo morda kdo izmed njih kdaj odločil tudi za delo naravovarstvenega ali prostovoljnega nadzornika v naravi.
Reka Kolpa je ena najtoplejših in hrkati najčistejših rek pri nas, brez večjih brzic, vrtincev in nevarnosti, ki na plavalce prežijo v drugih rekah, zato je je zadnja leta vse bolj priljubljena tako med tistimi, ki si želijo preživeti nekaj dni ob namakanju v vodi, pa tudi tiste bolj avanturistično razpoložene. A njene prednosti so tudi njene slabosti – sploh v toplejšem delu leta skušajo v iskanju boljšega življenja prebežniki prek Kolpe priti v države zahodne Evrope. Dolgoletni trud Belokranjcev, da postanejo pomembna in upoštevanja vredna turistična destinacija je sprva rušila predvsem rezilna živa na bregovih, ki so jo sicer kasneje nadomestili z ograjami, pred letošnjo sezono pa so negotovost in strah med ljubitelje Kolpe vnesle predvsem prenapihnjene in sezacionalistične medijske objave o migrantih. Ali je za nekoliko manjši obisk domačih gostov ob Kolpi kriv bolj deževen začetek poletja ali strah pred migranti? Kako poteka življenje ob Kolpi v teh poletnih dneh? To sta glavni vprašanji, na katere je odgovore med domačini in obiskovalci Kolpe med dvodnevnim spustom s kanujem iskal Miha Švalj.
Prejšnji konec tedna je bilo na smučišču Kope živahno kot ob vrhuncu zimske smučarske sezone, krivci za to pa so bili igralci disk golfa, zbrani na Centralnem evropskem prvenstvu. Ker je za večino disk golf šport, za katerega še nikoli niso slišali, se je Aleš Smrekar odpravil na Koroško in skušal o igri, ki bi lahko zanimala mnoge ljubitelje rekreacije v naravi, izvedeti kaj več.
Če bi prehodili vse naše planinske poti, bi se jih nabralo za več kot deset tisoč kilometrov. Med njimi bi šli tudi po najlepši, ki so jo za tako na pobudo Očistimo naše gore in Planinske zveze Slovenije izbrali planinci in planinke. Zakaj je krožna pot od Planine Blato, mimo Planine pri Jezeru in naprej do Prehodavcev, Štapc in nazaj najlepša, nam je povedal tudi Ivo, oskrbnik Koče na Planini pri Jezeru. Za to, da so planinske poti lepe in urejene, skrbi približno 770 aktivnih markacistov, vsak v povprečju za 13 kilometrov. Markacistom smo se pridružili na poti od slapa Rinka proti Okrešlju, poti, ki je bila izbrana na razpisu za sofinanciranje obnove poti v okviru akcije Planinske poti za prihodnje generacije. Kjer so planine, so tudi živina in pastirji. Še vedno, čeprav se morda to komu sliši staromodno. Jožeta Poljanca smo srečali na Dednem polju. Jeleni Justin so hribi konjiček za konce tedna. Čeprav se ji je pred leti zgodila nesreča, po kateri si je rekla, da v hribe nikoli več, so ji ti še vedno blizu. Nikakor in nikoli več pa v visokogorje ne gre brez čelade. Tudi sicer je pohodništvo po nekaterih podatkih najbolj priljubljena prostočasna dejavnost Slovencev. Skupaj s tujimi obiskovalci naše gore na leto obišče med 1,4 in 1,6 milijona ljudi. In pri takem številu ne gre brez nesreč, ki pa se ne končajo vedno srečno. Na seznamu vzrokov za nesreče vodijo zdrsi in padci, kažejo statistike Gorske reševalne zveze. Največ nesreč pa se zgodi v zgodnjih popoldanskih urah pri sestopu. Na kaj vse moramo biti v gorah pazljivi v svoji knjigi Nevarno proti vrhovom skozi zgodbe ljudi opiše dolgoletni gorski reševalec Jani Bele. Pa srečno hodite!
Študentski protesti maja 1968 so načeli številna bivanjska vprašanja družbe, kjerkoli so že potekali, tako v Franciji, Nemčiji, Združenih državah Amerike, Jugoslaviji, kot tudi pozneje tistega leta na Češkoslovaškem, ko so sovjetski tanki zavzeli ulice in se je zgodila praška pomlad. Bodimo realisti, zahtevajmo nemogoče! To je eno izmed najbolj znanih revolucionarnih gesel iz leta 1968. Koliko je še realno in koliko (ne)mogoče, bomo maja in junija preverjali v posebni seriji podkastov na Valu 202. Z udeleženci takratnih dogodkov bomo analizirali zdajšnje razmere in preverili, koliko še držijo in ali so se sploh uresničile ideje iz leta 1968. Današnje študente pa bomo izzvali s vprašanji, za kaj in kako se je sploh vredno boriti. V uvodnem prispevku objavljamo del reportaže iz Pariza, ki je nastala na prizorišču najbolj odmevnih dogodkov iz leta 1968. Spominjamo se tudi upora v študentskem naselju v Ljubljani.
Neveljaven email naslov
