Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
To nedeljo bo v Italiji potekal referendum o ustavni reformi, na katerem bodo italijanski volivci odločali o korenitih spremembah političnega sistema v Italiji. Če bodo spremembe sprejete, se Italiji obeta manj političnih kriz, po katerih je slovela ta država. Spremembe naj bi prinesle večjo politično stabilnost in bolj preprosto državo: “Italijanska ustava ima morda najlepši začetek med vsemi ustavami na svetu. Takole se glasi: ‘Italija je republika, utemeljena na delu.’ Kako ta poetični, socialno občutljivi stavek interpretirati – to pa je druga pesem,” pravi naš dopisnik iz Rima Janko Petrovec.
“Senat naj bi odslej imel 100 članov: 5 je modrecev, ki jih določi predsednik države, drugih pa volivci ne volijo več neposredno, ampak jih iz vrst deželnih svetnikov in županov večjih občin izberejo v deželnih svetih. Tako imenovani senatorji bodo imeli po večini svetovalno funkcijo.” – Renzijeva reforma
Letos se naravne katastrofe po Italiji kar vrstijo: “Velik del Italije je potresno ogroženo področje; velik del prebivalcev Ligurije živi v obmorskem ustju dolin, ki so jih ustvarili hudourniki; dežela Piemont pa ima ogromno riževih polj zato, ker tam reke že od nekdaj poplavljajo. Če bi na potresnem področju gradili dosledno protipotresno, če v Genovi ne bi pokrili hudournikov s cestami in če povojnih naselij v Piemontu ne bi zgradili tik ob rekah, potem bi bile novice o letošnjih naravnih nesrečah veliko manj odmevne, njihove posledice pa bistveno manj tragične.”
“V Italiji so tradicionalna božična okrasitev jaslice in ne jelka, ki prihaja s severa Evrope. Tudi praznik svete Lucije, s katerim je povezana tradicija osvetljevanja, je tu manj pomemben.” – o poznem začetku veselega decembra v Rimu
Italijansko mesto, ki je na vrhu lestvice po kakovosti življenja v Italiji, je Mantova: “Sloveniji bližnji Trento je po nekaj letih prvenstva padel na drugo mesto. Mantova je očarljivo lombardsko mestece, ki leži ob rečnih jezerih kakšnih petdeset kilometrov južno od Gardskega jezera in slovi po siru za ribanje grana padano, je uvrščeno na Unescov seznam svetovne dediščine, predvsem po renesančni dediščini plemiške družine Gonzaga.”
789 epizod
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
To nedeljo bo v Italiji potekal referendum o ustavni reformi, na katerem bodo italijanski volivci odločali o korenitih spremembah političnega sistema v Italiji. Če bodo spremembe sprejete, se Italiji obeta manj političnih kriz, po katerih je slovela ta država. Spremembe naj bi prinesle večjo politično stabilnost in bolj preprosto državo: “Italijanska ustava ima morda najlepši začetek med vsemi ustavami na svetu. Takole se glasi: ‘Italija je republika, utemeljena na delu.’ Kako ta poetični, socialno občutljivi stavek interpretirati – to pa je druga pesem,” pravi naš dopisnik iz Rima Janko Petrovec.
“Senat naj bi odslej imel 100 članov: 5 je modrecev, ki jih določi predsednik države, drugih pa volivci ne volijo več neposredno, ampak jih iz vrst deželnih svetnikov in županov večjih občin izberejo v deželnih svetih. Tako imenovani senatorji bodo imeli po večini svetovalno funkcijo.” – Renzijeva reforma
Letos se naravne katastrofe po Italiji kar vrstijo: “Velik del Italije je potresno ogroženo področje; velik del prebivalcev Ligurije živi v obmorskem ustju dolin, ki so jih ustvarili hudourniki; dežela Piemont pa ima ogromno riževih polj zato, ker tam reke že od nekdaj poplavljajo. Če bi na potresnem področju gradili dosledno protipotresno, če v Genovi ne bi pokrili hudournikov s cestami in če povojnih naselij v Piemontu ne bi zgradili tik ob rekah, potem bi bile novice o letošnjih naravnih nesrečah veliko manj odmevne, njihove posledice pa bistveno manj tragične.”
“V Italiji so tradicionalna božična okrasitev jaslice in ne jelka, ki prihaja s severa Evrope. Tudi praznik svete Lucije, s katerim je povezana tradicija osvetljevanja, je tu manj pomemben.” – o poznem začetku veselega decembra v Rimu
Italijansko mesto, ki je na vrhu lestvice po kakovosti življenja v Italiji, je Mantova: “Sloveniji bližnji Trento je po nekaj letih prvenstva padel na drugo mesto. Mantova je očarljivo lombardsko mestece, ki leži ob rečnih jezerih kakšnih petdeset kilometrov južno od Gardskega jezera in slovi po siru za ribanje grana padano, je uvrščeno na Unescov seznam svetovne dediščine, predvsem po renesančni dediščini plemiške družine Gonzaga.”
Tanja Borčič Bernard se je javila iz Zagreba, kjer so preteklo soboto potekali najbolj množični protesti proti covidnim ukrepom. Izpostavlja tudi politične pritiske na novinarje in nezaupanje v politiko in pravosodje.
Z berlinsko dopisnico Polono Fijavž se odpravljamo na trenutno največje evropsko krizno žarišče - migrantsko pot, ki iz Belorusije preko Poljske vodi proti centralni Evropi.
V 18. vzporedniku pogledujemo proti Balkanu, ki se ponovno sooča z družbeno-političnimi pretresi, ki bi lahko zamajali stabilnost držav v regiji. V Srbiji, Romuniji in Bolgariji se soočajo s hudim valom okužb, zaradi kritičnih razmer je Bolgarija celo zaprosila za pomoč EU. V Makedoniji se vlada po porazu socialdemokratov na lokalnih volitvah sooča z nezaupnico. Z našim dopisnikom Boštjanom Anžinom pa razmišljamo tudi o razmerah v Bosni in Hercegovini, ki ji po opozorilih številnih svetovnih diplomatov grozi celo razpad. Zaradi pritiskov voditeljev bosanskih Srbov se je ponovno znašla pred vprašanjem, kako naprej.
Z washingtonskim dopisnikom Andrejem Stoparjem razmišljamo o volitvah, podnebni konferenci COP26, načrtovanih svežnjih vlaganj v socialo in okoljske prilagoditve, reformah policije in negotovem trgu delovne sile.
Pred začetkom podnebne konference COP26 v Glasgowu smo poklicali naše dopisnice in dopisnike.
Z dunajsko dopisnico Petro Kos Gnamuš o (ne)zaupanju v javnomnenjske raziskave po korupcijski aferi, razgretem političnem prizorišču in uvajanju novih ukrepov za zajezitev okužb s koronavirusom.
Z moskovsko dopisnico Vlasto Jeseničnik o pomenu neodvisnega časnika Nova Gazeta, vplivu nove zasedbe v dumi na svobodo izražanja, rekordih števila umrlih za covidom-19 in regiji Amur.
Ali bodo obljube evropskih voditeljev na Balkan prinesle kaj več optimizma glede pridruževanja EU, katere države so z njimi zadovoljne in katere ne?
Z berlinsko dopisnico Polono Fijavž o barvni kombinaciji nove koalicije, želji po spremembah med mladimi in referendumu o stanovanjski politiki.
V Italiji so v ospredju gospodarske teme. Od ukinitve letalskega prevoznika Alitalia in ustanovitve nove letalske družbe pa do uveljavljanja pogoja PCT.
Po turistični sezoni se odpravljamo na Hrvaško. Z našo zagrebško dopisnico Tanjo Borčić Bernard se učeno sprašujemo, kakšni so rezultati letošnjega poletja in kako bodo vplivali na pobiranje gospodarstva.
Dopisnik Andrej Stopar o čustvenem odnosu Američanov do tragedije 11. 9., posledicah napada na dvojčka, učinkih dvajsetletne vojne proti terorizmu v Afganistanu in orkanu Ida.
Kako se Evropska unija spopada z vprašanje afganistanskih prebežnikov, na kakšne načine jim (ne) misli pomagati in kje v Evropi rastejo nove ograje na mejah?
Dopisnica Petra Kos Gnamuš o avstrijskih pravilih v novem šolskem letu, odzivih glede gradnje drugega bloka krške nuklearke in o kritični javnosti zaradi izgona beguncev-
Dopisnica Karmen Švegl o tem, da bodo Talibani kmalu imeli proste roke in zagotovo ne bodo kar tako prizanesli ljudem, proti katerim so se borili zadnjih 20 let.
Precepljenih je 62 odstotkov prebivalcev, tudi med učitelji je bistveno višja precepljenost kot v Sloveniji, pravi naša dopisnica iz Berlina Polona Fijavž.
Kako po arabskem svetu odmeva razkritje, da vohunski program izraelskega podjetja NSO Group uporabljajo tudi številne zalivske države in kako močno je covid-19 vernikom otežil tradicionalno vsakoletno romanje v Meko?
Naš beograjski dopisnik Boštjan Anžin tokrat o tem, da se kljub obilici cepiv v Srbiji za cepljenje še vedno odloča premalo ljudi, zlasti mladih, o prvih potezah Slavija Trifonova, relativnega zmagovalca na predčasnih volitvah v Bolgariji, ter o množičnem dopustovanju Srbov v Albaniji.
Janko Petrovec iz Rima poroča o nogometni evforiji, smrti velike italijanske glasbene in televizijske zvezdnice in napovedih za turistično sezono.
Igor Jurič o predsedovanju Slovenije Svetu Evropske unije, četrtfinalni tekmi na evropskem nogometnem prvenstvu med Belgijo in Nemčijo, evropskem digitalnem covidnem potrdilu in pozivu za usklajeno odpiranje meja EU.
Neveljaven email naslov