Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Poklicali smo Janka Petrovca v Rim, ki je podrobno spremljal vladno krizo, sinodo valdeške cerkve in preporod tradicionalne glasbe in plesa tárante.
V Italiji imajo že tretjo menjavo vlade v zadnjih treh letih in vsaka od teh epizod se je odvila na drugačen način. Po odstopu premierja Giuseppeja Conteja 20. avgusta so se za novo vlado začeli pogajati levo sredinski Demokrati – doslej v opoziciji – in Gibanje petih zvezd. S tem so Matteu Salviniju, ki je pravzaprav glavni krivec za Contejev odstop, prekrižali načrte, saj je hotel zavladati sam ali kvečjemu v netežavni koaliciji z dvema partnericama z desnice.
“Pogajanja so zdaj na mrtvi točki. Uradno zato, ker Gibanje petih zvezd od Demokratov zahteva, naj jasno in glasno podprejo Giuseppeja Conteja za premierja nove vlade. Demokrati uradno odgovarjajo, da ga bodo potrdili potem, ko bo prišlo do dogovora o programu vlade; neuradno pa Conteja na mestu premierja pogojujejo s svojimi ljudmi na ključnih ministrskih mestih.”
Valdeška cerkev je nastala v 12. stoletju v francoskem Lyonu, nekoliko pred začetkom delovanja Frančiška Asiškega, in sicer kot krščansko gibanje, ki zagovarja revščino. V tistem času je bilo skupin, ki so protestirale zoper razsipnost katoliške cerkve, cel kup. Ampak za razliko od frančiškanov je katoliška cerkev Valdežane – ali Valdenze, kot jih še imenujemo po slovensko – izobčila. Nato so jih stoletja preganjali; v Italiji so jih kot eno od vej protestantizma priznali šele sredi 19. stoletja, danes pa skupnost šteje okoli 26 tisoč vernikov v Italiji in Švici ter okoli 13 tisoč v italijanskih skupnostih v Argentini in Urugvaju. Valdeški kristjani že desetletja veljajo za odprte sodobnim interpretacijam človekovih pravic: v njihovih cerkvah, denimo, lahko blagoslov sklenjene zveze dobijo tudi istospolno usmerjeni pari
“Vsako leto konec avgusta se pastorji valdeške cerkve zberejo v mestecu Torre Pellice blizu Torina – na območju, ki ga v Italiji tradicionalno imenujejo kar ‘valdeške doline’: preprosto zato, ker so valdežani v teh odročnih alpskih dolinah že v srednjem veku našli zavetje pred francoskimi preganjalci.”
Na čisto drugem koncu Italije, v Salentu na peti škornja, pa so ljudje ponoreli za taránto – in zaradi njihove norosti se tja vsako leto zlije še na sto tisoče norcev od drugod. Apulijski ples in glasba oziroma taránta, ki je dobila ime po strupenem pajku tarántoli, je danes zvezda etno festivalov, glasbeniki iz južne Italije pa vse leto gostujejo po svetu. Razen avgusta, ko se vsi vrnejo domov.
“V Apuliji so dolgo časa verjeli, da pri piku tarántole pomaga samo divji ples – zlasti pri ženskah – saj naj bi ta pregnal strup iz nje. Čas je šel naprej in ‘strup’ je postal bolj abstrakten – toda še danes marsikdo verjame, da lahko s plesom prežene zle duhove iz sebe, domala vsi pa smo prepričani, da ples tako ali drugače pomaga pri zdravju in počutju.”
789 epizod
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Poklicali smo Janka Petrovca v Rim, ki je podrobno spremljal vladno krizo, sinodo valdeške cerkve in preporod tradicionalne glasbe in plesa tárante.
V Italiji imajo že tretjo menjavo vlade v zadnjih treh letih in vsaka od teh epizod se je odvila na drugačen način. Po odstopu premierja Giuseppeja Conteja 20. avgusta so se za novo vlado začeli pogajati levo sredinski Demokrati – doslej v opoziciji – in Gibanje petih zvezd. S tem so Matteu Salviniju, ki je pravzaprav glavni krivec za Contejev odstop, prekrižali načrte, saj je hotel zavladati sam ali kvečjemu v netežavni koaliciji z dvema partnericama z desnice.
“Pogajanja so zdaj na mrtvi točki. Uradno zato, ker Gibanje petih zvezd od Demokratov zahteva, naj jasno in glasno podprejo Giuseppeja Conteja za premierja nove vlade. Demokrati uradno odgovarjajo, da ga bodo potrdili potem, ko bo prišlo do dogovora o programu vlade; neuradno pa Conteja na mestu premierja pogojujejo s svojimi ljudmi na ključnih ministrskih mestih.”
Valdeška cerkev je nastala v 12. stoletju v francoskem Lyonu, nekoliko pred začetkom delovanja Frančiška Asiškega, in sicer kot krščansko gibanje, ki zagovarja revščino. V tistem času je bilo skupin, ki so protestirale zoper razsipnost katoliške cerkve, cel kup. Ampak za razliko od frančiškanov je katoliška cerkev Valdežane – ali Valdenze, kot jih še imenujemo po slovensko – izobčila. Nato so jih stoletja preganjali; v Italiji so jih kot eno od vej protestantizma priznali šele sredi 19. stoletja, danes pa skupnost šteje okoli 26 tisoč vernikov v Italiji in Švici ter okoli 13 tisoč v italijanskih skupnostih v Argentini in Urugvaju. Valdeški kristjani že desetletja veljajo za odprte sodobnim interpretacijam človekovih pravic: v njihovih cerkvah, denimo, lahko blagoslov sklenjene zveze dobijo tudi istospolno usmerjeni pari
“Vsako leto konec avgusta se pastorji valdeške cerkve zberejo v mestecu Torre Pellice blizu Torina – na območju, ki ga v Italiji tradicionalno imenujejo kar ‘valdeške doline’: preprosto zato, ker so valdežani v teh odročnih alpskih dolinah že v srednjem veku našli zavetje pred francoskimi preganjalci.”
Na čisto drugem koncu Italije, v Salentu na peti škornja, pa so ljudje ponoreli za taránto – in zaradi njihove norosti se tja vsako leto zlije še na sto tisoče norcev od drugod. Apulijski ples in glasba oziroma taránta, ki je dobila ime po strupenem pajku tarántoli, je danes zvezda etno festivalov, glasbeniki iz južne Italije pa vse leto gostujejo po svetu. Razen avgusta, ko se vsi vrnejo domov.
“V Apuliji so dolgo časa verjeli, da pri piku tarántole pomaga samo divji ples – zlasti pri ženskah – saj naj bi ta pregnal strup iz nje. Čas je šel naprej in ‘strup’ je postal bolj abstrakten – toda še danes marsikdo verjame, da lahko s plesom prežene zle duhove iz sebe, domala vsi pa smo prepričani, da ples tako ali drugače pomaga pri zdravju in počutju.”
Izidi volitev so v Italiji zagotovo najbolj vroča tema, sploh zaradi negotovosti, če zasuk v desno zares pomeni tudi radikalno drugačno politiko. Preverjamo, kakšna prihodnost čaka zahodne sosede, ali so upravičene bojazni pred novim vzponom fašizma in koliko manevrskega prostora bo sploh imela nova vlada glede na bližajočo se svetovno recesijo.
V 18. vzporedniku se podajamo v kraj, kjer se je zbral ves svet. V New Yorku ta teden poteka zasedanje Generalne skupščine Združenih narodov, kjer voditelji z vseh celin razpravljajo o najbolj izpostavljenih problemih človeštva. In posameznih držav. Z našim dopisnikom Andrejem Stoparjem, ki se mudi v trenutni prestolnici sveta, razpravljamo o besedah voditeljev, ki so se po dveh letih spet zbrali na sedežu Združenih narodov, odzivih na zaostrovanje vojne v Ukrajini in govor predsednika Zelenskega, o razmerjih med svetovnimi silami in tudi ameriških notranjepolitičnih problemih.
V 18. vzporedniku se selimo na povsem novo lokacijo, čeprav vas bo pozdravil znan glas. Naša dopisnica Karmen Švegl je namreč spremenila svoje bivališče in področje dela, od zdaj naprej se vam bo oglašala z novega dopisništva v Bangkoku. Z njo razmišljamo o pogledu na dve desetletji, ki jih je preživela na Bližnjem vzhodu, predvsem pa o izzivih, ki jih prepoznava v azijski regiji in o katerih bo odslej poročala. Pa tudi o živahnosti in življenju osemmilijonskega Bangkoka.
V 18. vzporedniku je v središču področje, ki v zadnjem času spet pridobiva večjo veljavo na mednarodnem političnem prizorišču - s političnimi krizami prežeti Balkan. Z našim dopisnikom Boštjanom Anžinom, ki te dni raziskuje na Kosovu, razmišljamo o problematičnih in v zadnjem mesecu zelo napetih odnosih med Beogradom in Prištino ter vsakdanjih težavah tamkajšnjih prebivalcev, o negotovosti glede volitev v Bosni in Hercegovini ter o odpovedani (oziroma prepovedani) evropski Paradi ponosa v Beogradu.
V 18. vzporedniku se mudimo na obisku v slovenski severni sosedi, v kateri so se to poletje tako kot drugod po Evropi soočali z neurji in vremenskimi skrajnostmi. Z našo dopisnico iz Avstrije Petro Kos Gnamuš razmišljamo, kakšne so bile posledice neurij, zakaj Avstrijci nameravajo zagnati termoelektrarno, kako na razpoloženje javnosti vpliva inflacija in kakšna so pričakovanja pred predsedniškimi volitvami. Pogledamo tudi na avstrijsko Koroško in tamkajšnja dvojezična imena krajev.
V 18. vzporedniku pogledujemo proti največjemu gospodarstvu v Evropski uniji, ki mu v teh tednih preglavice povzročajo predvsem visoke cene energentov. V Nemčiji že pripravljajo ukrepe, s katerimi bodo jeseni in pozimi blažili visoko inflacijo, hkrati pa beležijo tudi rekordno število odprtih delovnih mest. Z našo berlinsko dopisnico Polono Fijavž razmišljamo, kako se Nemci prilagajajo na nove gospodarske razmere, kakšni so njihovi načrti za zeleni prehod in kakšno je stanje v njihovih javnih medijskih servisih. Hkrati pa pogledamo tudi na Poljsko in na položaj milijonov ukrajinskih beguncev pol leta po začetku vojne.
V 18. vzporedniku gremo v Rusijo, kjer se zaradi vojne spreminja ustroj družbe in celo podoba glavnih ulic v mestih. Skoraj pol leta po začetku napada na Ukrajino in uvedbi sankcij so zaprte mnoge trgovine z zahodnimi izdelki, a Rusi vseeno najdejo pot do njih. Z našo moskovsko dopisnico Vlasto Jeseničnik razmišljamo, kako se v Rusiji življenje prilagaja posledicam sankcij, na kakšen način predsednik Putin obuja Sovjetsko zvezo, kakšna bo tamkajšnja nova “pionirska” organizacija in kako so zaprti tujci postali novo orodje v diplomatski vojni med Rusijo in Združenimi državami.
Čeprav bi Italijani v tem času tradicionalno morali biti na tako rekoč vsenacionalnem dopustu, je dogajanje to poletje precej pestro, krojijo ga težave s sušo in vročino, politična kriza in priprave na predčasne volitve, pa še ugibanja glede papeževega zdravja.
Z bruseljsko dopisnico Mojco Širok o suši in podnebnih spremembah na ozemlju Evropske unije, prostovoljnem zmanjšanju porabe plina, prepovedi uvoza ruskega zlata ter pomenu belgijskih in nizozemskih pristanišč za kriminalne tolpe.
Tudi v Avstriji se spoprijemajo z vedno novimi podražitvami, za njihovo blaženje pa med drugim uvajajo podnebne bone. O tem, o pripravah na novembrske predsedniške volitve in zaostrovanje ukrepov v boju proti epidemiji covida pa z našo dopisnico Petro Kos Gnamuš.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
27. teden v letu so v Združenih državah Amerike zabeležili že 308. množični strelski pohod letos, tokrat v Chicagu, na paradi v čast dneva neodvisnosti. Žrtev, ki umirajo pod streli v individualnih primerih, je še bistveno več. Ta teden je z mladeničem, ki je storil prometni prekršek, s kar 60 strelnimi ranami brutalno obračunala policija. In medtem ko življenja v boju za pravico do nošenja orožja kot kaže niso zelo pomembna, pa so tista na svojem samem začetku in še pred njim, vse bolj sveta. Tudi pravica do splava je namreč še zmeraj med vročimi temami ameriškega vsakdana. O vsem tem v 18. vzporedniku govorimo z dopisnikom iz ZDA Andrejem Stoparjem.
V 18. vzporedniku se tokrat srečamo z voditelji Nata, zbranimi na vrhu zavezništva v Madridu. Od tam se nam oglaša naš dopisnik Igor Jurič, s katerim razmišljamo o zahodni pomoči Ukrajini, širjenju Nata na severovzhod s pridružitvijo Finske in Švedske ter o novih strateških opredelitvah groženj in izzivov za zavezništvo. Spregovorimo tudi o razlikah glede na prejšnja srečanja voditeljev in celo o ruski solati. Članice Nata so se zavezale dolgoročno podpirati Ukrajino v vojni z Rusijo, tako z dobavami orožja kot z drugo pomočjo, predvsem denarno. Od začetka vojne je podpora članstvu v Natu na Švedskem in Finskem močno narasla, v sredo sta državi dobili tudi uradno povabilo v zavezništvo. “Pri Natu ves čas ponavljajo, da se zavezništvo ne vpleta v vojno, ampak orožje in ostalo opremo pošiljajo posamezne članice. Na vrhu pa so sklenili, da bo Ukrajina dobila nov vsestranski sveženj pomoči.” - Igor Jurič Na vrhu v Madridu so voditelji sprejeli tudi nove strateške usmeritve za Nato. Rusija je po novem opredeljena kot največja grožnja, Kitajska pa kot izziv za Natove interese. “Spremembo je nedvomno čutiti, najbolj pri obljubah glede denarja, pri zviševanju obrambnih izdatkov. Do tega premika je prišlo zlasti po izbruhu vojne v Ukrajini. Slovenija je tukaj pri repu članic, glede investicij v vojaško opremo celo na zadnjem mestu.” - Igor Jurič
Hrvati napovedujejo in pričakujejo izjemen izkupiček poletne sezone. Kljub napovedanim podražitvam se zmogljivosti polnijo, zaradi priprav na sprejem evra so naši južni sosedi marsikje že začeli tudi dvojno označevanje cen, dinamično pa je tudi na nepremičninskem trgu. Več v pogovoru z našo zagrebško dopisnico.
Mudimo se pri zahodnih sosedih. O suši, ki pesti sever Italije in obeta redukcije vode, o propadlem referendumu, ki ni vzbudil nobenega zanimanja ter o lokalnih volitvah. Dodajamo nekaj besed o poletnih počitnicah in nekaj turističnih nasvetov.
S Karmen Švegl se posvetimo dogajanju na preseku dveh področij, saj vojna v Ukrajini močno vpliva tudi na razmere v bližnjevzhodnih državah.
Oddaja 18. vzporednik je tokrat nekoliko drugačna. Če običajno zvezo z dopisniki vzpostavimo prek telefona, nas je danes Vlasta Jeseničnik obiskala v studiu.
S Polono Fijavž o realnosti ukrajinskih beguncev na Poljskem in v Nemčiji, graditvi zaklonišč in pojavu sodobnega fašizma.
V 18. vzporedniku z našim beograjskim dopisnikom Boštjanom Anžinom pod drobnogled vzamemo vedno dinamične odnose na Balkanu.
V 18. vzporedniku z rusko dopisnico Vlasto Jeseničnik pogledujemo proti Moskvi.
Neveljaven email naslov