Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Jesen na Balkanu prinaša politične preobrate, Albanija in Severna Makedonija brez zelene luči za začetek pristopnih pogajanj.
Ministri za evropske zadeve članic Evropske unije ta teden niso dosegli soglasja za začetek pristopnih pogajanj z Albanijo in Severno Makedonijo, proces je ustavila predvsem Francija. Odločitev je preložena in naj bi padla do konca oktobra, tega prestavljanja pa so v obeh državah že vajeni.
“Najprej je treba prenoviti Evropsko unijo, preden je ta pripravljena sprejemati nove članice. Sedaj se je pokazala tudi potreba po prenovitvi širitvenega procesa, kjer se gleda proti Turčiji. Pri tem procesu je potrebno imeti možnost, da se ga da tudi ustaviti in lažje uravnavati stvari.” – Boštjan Anžin
Severna Makedonija in Albanija sta za države članice težava zaradi različnih vzrokov, predvsem zaradi korupcije in kriminala. Pogajanja za vstop v Unijo lahko trajajo zelo dolgo, z začetkom pogajanj se ne bi zavezali še k ničemer. Razočaranje je manjše v Albaniji, v Severni Makedoniji pa je drugače, saj so po ureditvi razmer z Bolgarijo in zgodovinskim sporazumom z Grčijo pričakovali zeleno luč za začetek pogajanj.
Drugi dvojček držav sta Kosovo in Srbija, kjer je vsaka država na povsem drugi stopnji pridruževanja EU, a sta odvisni ena od druge, če želita postati polnopravni članici. Na Kosovu je na volitvah prejšnji teden slavila opozicija, največ glasov je dobila stranka Samoopredeitev, ki jo vodi Albin Kurti, znan po svoji nacionalistični retoriki.
“Veliko Srbijo zdaj želijo doseči prek več manjših Srbij. Ne naenkrat, ampak prek manjših Srbij. Dokler imajo tak način razmišljanja in tak cilj, bo zelo težko. Albanci, Hrvati in Bošnjaki ne smejo plačevati cene za to, ni pošteno. Čeprav velika Srbija ne pomeni veliko Francozom ali Nemcem, pa veliko pomeni nam. EU je bila po padcu Miloševiča predobra s Srbijo.” – Albin Kurti o odnosih s Srbijo za RTV Slovenija
Prihodnji visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell, ki naj bi ta položaj zasedel v prihodnjem mesecu, je napovedal, da bo njegov prvi obisk v tujini prav v Prištini, kosovsko vprašanje naj bi bilo ena izmed zunanjepolitičnih prioritet nove evropske komisije.
“Od Evropske unije na Kosovu pričakujejo predvsem vizumsko liberalizacijo. Pred tem ne morejo govoriti o ničemer drugem, saj je to najenostavnejši proces, ki bi se moral zaključiti že pred leti, saj je Kosovo edina država v regiji, katere državljani ne morejo svobodno potovati v EU.” – Agron Bajrami, odgovorni urenik največjega kosovskega časnika Koha Ditore o odnosu med Kosovom in EU
789 epizod
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Jesen na Balkanu prinaša politične preobrate, Albanija in Severna Makedonija brez zelene luči za začetek pristopnih pogajanj.
Ministri za evropske zadeve članic Evropske unije ta teden niso dosegli soglasja za začetek pristopnih pogajanj z Albanijo in Severno Makedonijo, proces je ustavila predvsem Francija. Odločitev je preložena in naj bi padla do konca oktobra, tega prestavljanja pa so v obeh državah že vajeni.
“Najprej je treba prenoviti Evropsko unijo, preden je ta pripravljena sprejemati nove članice. Sedaj se je pokazala tudi potreba po prenovitvi širitvenega procesa, kjer se gleda proti Turčiji. Pri tem procesu je potrebno imeti možnost, da se ga da tudi ustaviti in lažje uravnavati stvari.” – Boštjan Anžin
Severna Makedonija in Albanija sta za države članice težava zaradi različnih vzrokov, predvsem zaradi korupcije in kriminala. Pogajanja za vstop v Unijo lahko trajajo zelo dolgo, z začetkom pogajanj se ne bi zavezali še k ničemer. Razočaranje je manjše v Albaniji, v Severni Makedoniji pa je drugače, saj so po ureditvi razmer z Bolgarijo in zgodovinskim sporazumom z Grčijo pričakovali zeleno luč za začetek pogajanj.
Drugi dvojček držav sta Kosovo in Srbija, kjer je vsaka država na povsem drugi stopnji pridruževanja EU, a sta odvisni ena od druge, če želita postati polnopravni članici. Na Kosovu je na volitvah prejšnji teden slavila opozicija, največ glasov je dobila stranka Samoopredeitev, ki jo vodi Albin Kurti, znan po svoji nacionalistični retoriki.
“Veliko Srbijo zdaj želijo doseči prek več manjših Srbij. Ne naenkrat, ampak prek manjših Srbij. Dokler imajo tak način razmišljanja in tak cilj, bo zelo težko. Albanci, Hrvati in Bošnjaki ne smejo plačevati cene za to, ni pošteno. Čeprav velika Srbija ne pomeni veliko Francozom ali Nemcem, pa veliko pomeni nam. EU je bila po padcu Miloševiča predobra s Srbijo.” – Albin Kurti o odnosih s Srbijo za RTV Slovenija
Prihodnji visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell, ki naj bi ta položaj zasedel v prihodnjem mesecu, je napovedal, da bo njegov prvi obisk v tujini prav v Prištini, kosovsko vprašanje naj bi bilo ena izmed zunanjepolitičnih prioritet nove evropske komisije.
“Od Evropske unije na Kosovu pričakujejo predvsem vizumsko liberalizacijo. Pred tem ne morejo govoriti o ničemer drugem, saj je to najenostavnejši proces, ki bi se moral zaključiti že pred leti, saj je Kosovo edina država v regiji, katere državljani ne morejo svobodno potovati v EU.” – Agron Bajrami, odgovorni urenik največjega kosovskega časnika Koha Ditore o odnosu med Kosovom in EU
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Dopisnica z Dunaja Petra Kos Gnamuš o tem, zakaj je Dunaj najboljše mesto za bivanje na svetu in o tem, da avstrijska vlada sprejema nepriljubljene ukrepe.
Erika Štular je naša dopisnica iz Bruslja. Z Damjanom Zorcem sta spregovorila o Grexitu, ki se ni zgodil, in o Brexitu, ki naj bi se zgodil kmalu. Iz bruseljskih postajališč nameravajo po dveh letih umakniti oborožene vojake, županja Amsterdama pa je uvedla kazen 140 evrov za uriniranje na javnih prostorih.
Ukradena letala, knjiga bivše sodelavke predsednika Trumpa in upokojitev Roberta Redforda:
Tanja Borčič Bernard se je tokrat oglasila s Hvara. V začetku avgusta je na Hrvaškem najbolj aktualna tema že tradicionalno obletnica operacije Nevihta, na katero imata hrvaška in srbska stran zelo različne poglede.
Iz vroče Italije se je v 18. vzporednik oglasil naš rimski dopisnik Janko Petrovec.
Beograjski dopisnik Boštjan Anžin je poročal o srbskem prometnem kaosu, katastrofalnem požaru v Grčiji, šahovski partiji med Srbijo in Kosovom ter o razmerah v Črni gori.
Predsedniški sistem v Turčiji. Erdogana kritiki tudi po tihem nočejo več kritizirati. V Turčijo prihaja več Slovencev. Obisk se je povečal po zlatu košarkarske reprezentance in morda tudi zaradi televizijskih zvezdnikov. V Iranu preganjajo dekle, ki je objavljalo posnetke plesa.
Matjaž Trošt se je oglasil iz Bruslja in poročal o nogometni evforiji in o dilemi, kdo bo sploh imel čas sprejeti ameriškega predsednika Donalda Trumpa.
Nemčija je šokirana in pretresena, sporoča Polona Fijavž, ki je v zadnjih dneh spremljala maratonska politična pogajanja med kanclerko Angelo Merkel in notranjim ministrom Horstom Seehoferjem.
V 18. vzporednik je poklicala Vlasta Jeseničnik iz Moskve.
Avstrija, od koder se javlja dopisnica Petra Kos Gnamuš, s prvim julijem prevzema predsedovanje Evropski uniji.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Našega dopisnika je v Peking poklical Damjan Zorc. Pogovarjala sta se o zapletih med Združenimi državami Amerike in Kitajsko. Medtem ko so vse oči sveta osredotočene zgolj na to, ali se bo ameriški predsednik Donald Trump srečal s severnokorejskim voditeljem Kim Jong Unom, se med ZDA in Kitajsko zapleta na trgovinskem področju.
V 18. vzporednik se je oglasila dopisnica Erika Štular iz Bruslja
Na Zahodnem bregu na nadzornih točkah izraelske vojske znova potekajo protesti Palestincev, s čimer danes zaznamujejo dan katastrofe v spomin na ustanovitev države Izrael pred 70 leti.
40 let po umoru predsednika vlade Italijani skušajo postaviti njegov lik in delo v zgodovinski okvir. Aktualna politična situacija: pat pozicija.
V 18. vzporednik se je iz New Yorka oglasil Edvard Žitnik. Praznik dela ima korenine v ZDA, a ga tam ne slavijo, je zgolj poglavje v zgodovinskih učbenikih:
Neveljaven email naslov