Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Tokrat gremo z 18. vzporednikom v Bruselj, kjer se v teh dneh odloča o usodi trenutno zaprte, samoosamljene in gospodarsko pretresene celine. V osrčju Evropske unije bi se v kakšni drugačni krizi najbrž na veliko sestankovali in zasedalo, a ob tokratnih izrednih razmerah je do kakršnegakoli dogovora še težje priti, saj morajo politiki vse konference izpeljati prek videoklicev. Dogovori, ki jih bodo na tak način sprejeli, pa bi lahko še desetletja vplivali na prihodnost unije. Z našo bruseljsko dopisnico Mojco Širok razmišljamo, kako povezana je Evropska unija v času zaprtih meja, kako se bo odzvala na avtoritarne težnje v nekaterih državah članicah in kakšne politične ideje stojijo za različnimi predlogi reševanja gospodarske krize.
“Novinarsko delo je te dni izziv, jaz osebno sem se naučila, da bom nehala skakati v besedo. Evropska komisija je kar nekaj časa razmišljala, kako urediti dvostransko komunikacijo, zdaj vodi avdio- in videokonference, na katerih lahko normalno zastavljamo vprašanja.”
Voditelji so podprli načrt opuščanja omejevalnih ukrepov, ki ga je predstavil predsednik Evropskega sveta Charles Michel. Načrt je na prvi pogled precej ohlapen. Kaj za zdaj obsega, katera so glavna načela, ki ga vodijo? Pa tudi kakšna bo sploh vloga tega načrta, če odločitve o sproščanju ukrepov sprejemajo članice vsaka zase?
“Evropska komisija je članice ob sproščanju ukrepov opozorila, naj se med sabo usklajujejo. Primer Belgija in Nizozemska; tu je lahko vhod v trgovino z belgijske strani in izhod z nizozemske. Na eni strani je bila trgovina zaprta, na drugi odprta, ker sta imeli državi različne ukrepe.”
Za veliko bolj zahtevno področje se je v zadnjih tednih izkazalo finančno reševanje krize. Če najprej pogledamo to, o čemer se jim je do zdaj uspelo dogovoriti – finančni ministri so se dogovorili o 540-milijardnem fiskalnem svežnju za pomoč gospodarstvu. Še nedorečen pa ostaja za prihodnost Evrope najpomembnejši element evropskega odziva na pandemsko krizo – dolgoročno reševanje gospodarstva. “Svet nikoli več ne bo takšen, kot smo ga poznali. Von der Leynova je dejala, da bodo tiste države, ki so bogatejše, lahko svojemu gospodarstvu bolj pomagale. Vemo, da je Italija, ki jo je pandemija najbolj prizadela, druga najbolj zadolžena v evrskem območju. In tukaj bo moralo biti ravnovesje med nepovratnimi sredstvi in posojili, saj se nobena država ne želi preveč zadolževati, če je že danes zadolžena do vratu,” pravi Mojca Širok in to oriše plastično:
“Pomisli, da stanuješ v bloku, kjer je 27 stanovanj in še ena mansarda. V bloku se zgodi požar, zagori v kleti, stanovanja v nižjih nadstropjih so bolj oškodovana. Nato skličete sejo hišnega sveta, kjer se odločite, da boste za obnovo skupnih prostorov in bolj uničenih stanovanj vzeli kredit. Vsi se strinjate, dokler nekdo iz višjega nadstropja ne vpraša, ali bi poleg tega kredita morali odplačevati še tisti kredit, ki ga odplačujejo za stanovanje.”
Finančno reševanje krize pa ni edina stvar, glede katere imajo voditelji držav različne pristope. Drugo področje, na katerem smo lahko videli tudi prakse, ki vzbujajo skrb, je delovanje pravne države v obdobju epidemije. Številni evropski voditelji so opozarjali na to, da ukrepi nekaterih držav niso v skladu z načeli in pravnim redom Evropske unije, največ kritik je letelo na Madžarsko, kjer so za nedoločen čas razglasili izredno stanje, odvzeli pooblastila parlamentu in Orbanova vlada je dobila tako rekoč neomejeno moč.
“Zaradi nespoštovanja pravne države je Evropska unija sprožila postopke proti Poljski in Madžarski. V zvezi z omejevalnimi ukrepi se voditelji evropskih institucij do madžarskih politikov vedejo kot mačka, ki hodi okrog vrele kaše. Imajo pa polna usta, kako ukrepi ne smejo biti v nasprotju s temelji Evropske unije.”
789 epizod
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Tokrat gremo z 18. vzporednikom v Bruselj, kjer se v teh dneh odloča o usodi trenutno zaprte, samoosamljene in gospodarsko pretresene celine. V osrčju Evropske unije bi se v kakšni drugačni krizi najbrž na veliko sestankovali in zasedalo, a ob tokratnih izrednih razmerah je do kakršnegakoli dogovora še težje priti, saj morajo politiki vse konference izpeljati prek videoklicev. Dogovori, ki jih bodo na tak način sprejeli, pa bi lahko še desetletja vplivali na prihodnost unije. Z našo bruseljsko dopisnico Mojco Širok razmišljamo, kako povezana je Evropska unija v času zaprtih meja, kako se bo odzvala na avtoritarne težnje v nekaterih državah članicah in kakšne politične ideje stojijo za različnimi predlogi reševanja gospodarske krize.
“Novinarsko delo je te dni izziv, jaz osebno sem se naučila, da bom nehala skakati v besedo. Evropska komisija je kar nekaj časa razmišljala, kako urediti dvostransko komunikacijo, zdaj vodi avdio- in videokonference, na katerih lahko normalno zastavljamo vprašanja.”
Voditelji so podprli načrt opuščanja omejevalnih ukrepov, ki ga je predstavil predsednik Evropskega sveta Charles Michel. Načrt je na prvi pogled precej ohlapen. Kaj za zdaj obsega, katera so glavna načela, ki ga vodijo? Pa tudi kakšna bo sploh vloga tega načrta, če odločitve o sproščanju ukrepov sprejemajo članice vsaka zase?
“Evropska komisija je članice ob sproščanju ukrepov opozorila, naj se med sabo usklajujejo. Primer Belgija in Nizozemska; tu je lahko vhod v trgovino z belgijske strani in izhod z nizozemske. Na eni strani je bila trgovina zaprta, na drugi odprta, ker sta imeli državi različne ukrepe.”
Za veliko bolj zahtevno področje se je v zadnjih tednih izkazalo finančno reševanje krize. Če najprej pogledamo to, o čemer se jim je do zdaj uspelo dogovoriti – finančni ministri so se dogovorili o 540-milijardnem fiskalnem svežnju za pomoč gospodarstvu. Še nedorečen pa ostaja za prihodnost Evrope najpomembnejši element evropskega odziva na pandemsko krizo – dolgoročno reševanje gospodarstva. “Svet nikoli več ne bo takšen, kot smo ga poznali. Von der Leynova je dejala, da bodo tiste države, ki so bogatejše, lahko svojemu gospodarstvu bolj pomagale. Vemo, da je Italija, ki jo je pandemija najbolj prizadela, druga najbolj zadolžena v evrskem območju. In tukaj bo moralo biti ravnovesje med nepovratnimi sredstvi in posojili, saj se nobena država ne želi preveč zadolževati, če je že danes zadolžena do vratu,” pravi Mojca Širok in to oriše plastično:
“Pomisli, da stanuješ v bloku, kjer je 27 stanovanj in še ena mansarda. V bloku se zgodi požar, zagori v kleti, stanovanja v nižjih nadstropjih so bolj oškodovana. Nato skličete sejo hišnega sveta, kjer se odločite, da boste za obnovo skupnih prostorov in bolj uničenih stanovanj vzeli kredit. Vsi se strinjate, dokler nekdo iz višjega nadstropja ne vpraša, ali bi poleg tega kredita morali odplačevati še tisti kredit, ki ga odplačujejo za stanovanje.”
Finančno reševanje krize pa ni edina stvar, glede katere imajo voditelji držav različne pristope. Drugo področje, na katerem smo lahko videli tudi prakse, ki vzbujajo skrb, je delovanje pravne države v obdobju epidemije. Številni evropski voditelji so opozarjali na to, da ukrepi nekaterih držav niso v skladu z načeli in pravnim redom Evropske unije, največ kritik je letelo na Madžarsko, kjer so za nedoločen čas razglasili izredno stanje, odvzeli pooblastila parlamentu in Orbanova vlada je dobila tako rekoč neomejeno moč.
“Zaradi nespoštovanja pravne države je Evropska unija sprožila postopke proti Poljski in Madžarski. V zvezi z omejevalnimi ukrepi se voditelji evropskih institucij do madžarskih politikov vedejo kot mačka, ki hodi okrog vrele kaše. Imajo pa polna usta, kako ukrepi ne smejo biti v nasprotju s temelji Evropske unije.”
Pomembne in zanimive zgodbe, ki so ta teden odmevale v Nemčiji, pa še niso utegnile priti do naših ušes. Polona Fijavž o nemškem srednjem razredu, priseljevanju in omejitvah hitrosti na nemških avtocestah.
Karmen Švegl o volitvah v Turčiji in Izraelu, položaju žensk v Savdski Arabiji, homofobiji v Egiptu ter strahu sirskih Kurdov.
Naš dopisnik Edvard Žitnik poroča o aktualnih zgodbah, ki so pretekli teden odmevale v ZDA in posledično po vsem svetu:
Janko Petrovec iz Italije o socialnih ukrepih italijanske vlade, Salviniju in Evropi, Bannonovi politični šoli in kaosu s smetmi ter avtobusi v Rimu.
Dopisnik Boštjan Anžin iz Beograda je poročal o novoletnem rajanju, protestih, eksodusu, grožnji Velike Albanije in onesnaženosti zraka.
Sredi božičnega razpoloženja v večkrat nagrajeni adventni hrvaški prestolnici se je oglasila dopisnica Tanja Borčič Bernard in opozorila na neizogibno vohunsko afero, ki tare politični vrh, in zgražanje navadnih državljanov nad nesposobnostjo oziroma neopravilnostjo sodstva, tudi ko gre za vnebovpijoče primere zločinov, ki jih posnamejo varnostne kamere.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic. Tokrat se iz Pekinga oglasi Uroš Lipušček.
V Moskvo smo poklicali dopisnico Vlasto Jeseničnik.
Z Dunaja se je oglasila Petra Kos Gnamuš, ki poroča o težavah tednika slovenske manjšine v Avstriji.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Poklicali smo dopisnico iz Bližnjega Vzhoda Karmen Švegelj.
Boštjan Anžin se oglaša iz Beograda, kjer je na obisku avstrijski kancler Kurz, ki skuša rešiti konflikt med Beogradom in Prištino. Sicer v Beogradu čakajo na prižig lučk, ki bi moral biti že 3. 11.
Damjan Zorc je tokrat poklical v Združene države Amerike, od koder se je oglasil naš dopisnik Edvard Žitnik. Pogovarjala sta se o tem, kako noč čarovnic čedalje bolj postaja zgolj in samo potrošniški praznik, ki se vztrajno širi tudi v Slovenijo, o razstavi jugoslovanskega modernizma v New Yorku ter o vmesnih volitvah, ki z zelo razgreto kampanjo zaznamujejo trenutno politično razpoloženje v ZDA.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Župan malega mesta proti državi, begunski otroci proti odvzeti subvenciji, naravovarstveniki proti marmornim megakorporacijam in prebivalci Benetk proti turistom.
Hrvaška dopisnica Tanja Borčič Bernard o spet rekordni turistični sezoni, novih razsežnostih afere Mamić in žalostni zgodbi mladega invalida.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Ruska vlada je razburila ljudi z novo pokojninsko reformo, o tem in še več aktualnih novicah iz Rusije smo poklicali v Moskvo.
V 18. vzporednik se je oglasil dopisnik iz Beograda Boštjan Anžin, ki pozorno spremlja dogajanje na relaciji Beograd - Priština.
Neveljaven email naslov