Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
18. vzporednik gre na praznik v mesto, ki se ponaša z bogato zgodovino zborovanj ob 1. maju. Ne zaznamujejo jih le sindikalni shodi, poceni pivo in nemške klobasice, v Berlinu so bila zborovanja v preteklih letih tudi burna in nasilna, posamezne mestne četrti so vsako leto postala prizorišče spopadov med protestniki in policijo. Kako Nemci obeležujejo praznik dela v letošnjih kriznih razmerah nam opiše naša berlinska dopisnica Polona Fijavž, s katero razmišljamo tudi o gospodarskih kazalcih, prihajajočem predsedovanju EU in zakulisnem spopadu za naslednika kanclerke Angele Merkel.
“Berlin je v Nemčiji poleg Hamburga mesto, kjer je 1. maj skoraj največji praznik; kjer se zbere največ ljudi. Vsako leto so povsod organizirani shodi, koncerti, delavnice za otroke, a letos je vse to zmanjšano, sindikati so odpovedali zborovanja oz. so jih prestavili na splet. Pravica do protestov je demokratična pravica in tudi prepoved zborovanj so morali v Nemčiji preklicati. V Hamburgu in Berlinu jih dovolijo pod pogoji, da se zbere 20-25 ljudi in da imajo maske. To je še vedno pomemben dan, še vedno se je treba boriti za svoje pravice.”
Letošnji moto sindikatov je, da ob solidarnosti nisi nikoli sam. V Nemčiji so sindikati glede na ukrepe nemške vlade zadovoljni, kajti prvi cilj vlade je preprečiti brezposelnost. Zato so spremenili zakonodajo, rekordne zneske namenjajo delodajalcem, da ne odpuščajo ljudi. Osrednje sporočilo nemške vlade je, da ne bodo nikogar pustili samega.
“Zdravstveni delavci, negovalke, prodajalke, učitelji … vsem tem, ki držijo družbo pokonci, ni dovolj ploskanje, niso dovolj čokoladice, treba jim je urediti plače. Opazila pa sem, da se ljudje, ki se po nekem določenem času vračajo na delo, veselijo. Delo je vrednota, ki se ji ljudje ne želijo odpovedati.”
Ob praznovanju praznika dela pa smo se s Polono Fijavž pogovarjali tudi o zakulisnem spopadu za naslednika kanclerke Angele Merkel. Kot eden izmed kandidatov pa se v zadnjih tednih omenja tudi vodja sestrske stranke CSU Markus Söder, premier dežele Bavarske. V času krize je s svojim vodenje odziva v tej deželi pridobil izjemno visoko podporo, po nedavni anketi ga tam podpira kar 94 % volivcev. Kdo ima po predvidevanjih trenutno največ možnosti, bi se lahko tudi Söder resno vmešal v boj za naslednika Merklove?
“Ta kriza je premešala karte. Zanimivo je, da je Merklovi zrasla podpora, veliko ljudi si želi, da bi še ostala, saj je v kriznih trenutkih dobro odreagirala. Dober kandidat pa bi res lahko bil Markus Söder, premier dežele Bavarske.”
789 epizod
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
18. vzporednik gre na praznik v mesto, ki se ponaša z bogato zgodovino zborovanj ob 1. maju. Ne zaznamujejo jih le sindikalni shodi, poceni pivo in nemške klobasice, v Berlinu so bila zborovanja v preteklih letih tudi burna in nasilna, posamezne mestne četrti so vsako leto postala prizorišče spopadov med protestniki in policijo. Kako Nemci obeležujejo praznik dela v letošnjih kriznih razmerah nam opiše naša berlinska dopisnica Polona Fijavž, s katero razmišljamo tudi o gospodarskih kazalcih, prihajajočem predsedovanju EU in zakulisnem spopadu za naslednika kanclerke Angele Merkel.
“Berlin je v Nemčiji poleg Hamburga mesto, kjer je 1. maj skoraj največji praznik; kjer se zbere največ ljudi. Vsako leto so povsod organizirani shodi, koncerti, delavnice za otroke, a letos je vse to zmanjšano, sindikati so odpovedali zborovanja oz. so jih prestavili na splet. Pravica do protestov je demokratična pravica in tudi prepoved zborovanj so morali v Nemčiji preklicati. V Hamburgu in Berlinu jih dovolijo pod pogoji, da se zbere 20-25 ljudi in da imajo maske. To je še vedno pomemben dan, še vedno se je treba boriti za svoje pravice.”
Letošnji moto sindikatov je, da ob solidarnosti nisi nikoli sam. V Nemčiji so sindikati glede na ukrepe nemške vlade zadovoljni, kajti prvi cilj vlade je preprečiti brezposelnost. Zato so spremenili zakonodajo, rekordne zneske namenjajo delodajalcem, da ne odpuščajo ljudi. Osrednje sporočilo nemške vlade je, da ne bodo nikogar pustili samega.
“Zdravstveni delavci, negovalke, prodajalke, učitelji … vsem tem, ki držijo družbo pokonci, ni dovolj ploskanje, niso dovolj čokoladice, treba jim je urediti plače. Opazila pa sem, da se ljudje, ki se po nekem določenem času vračajo na delo, veselijo. Delo je vrednota, ki se ji ljudje ne želijo odpovedati.”
Ob praznovanju praznika dela pa smo se s Polono Fijavž pogovarjali tudi o zakulisnem spopadu za naslednika kanclerke Angele Merkel. Kot eden izmed kandidatov pa se v zadnjih tednih omenja tudi vodja sestrske stranke CSU Markus Söder, premier dežele Bavarske. V času krize je s svojim vodenje odziva v tej deželi pridobil izjemno visoko podporo, po nedavni anketi ga tam podpira kar 94 % volivcev. Kdo ima po predvidevanjih trenutno največ možnosti, bi se lahko tudi Söder resno vmešal v boj za naslednika Merklove?
“Ta kriza je premešala karte. Zanimivo je, da je Merklovi zrasla podpora, veliko ljudi si želi, da bi še ostala, saj je v kriznih trenutkih dobro odreagirala. Dober kandidat pa bi res lahko bil Markus Söder, premier dežele Bavarske.”
Tanja Borčič Bernard se je javila iz Zagreba, kjer so preteklo soboto potekali najbolj množični protesti proti covidnim ukrepom. Izpostavlja tudi politične pritiske na novinarje in nezaupanje v politiko in pravosodje.
Z berlinsko dopisnico Polono Fijavž se odpravljamo na trenutno največje evropsko krizno žarišče - migrantsko pot, ki iz Belorusije preko Poljske vodi proti centralni Evropi.
V 18. vzporedniku pogledujemo proti Balkanu, ki se ponovno sooča z družbeno-političnimi pretresi, ki bi lahko zamajali stabilnost držav v regiji. V Srbiji, Romuniji in Bolgariji se soočajo s hudim valom okužb, zaradi kritičnih razmer je Bolgarija celo zaprosila za pomoč EU. V Makedoniji se vlada po porazu socialdemokratov na lokalnih volitvah sooča z nezaupnico. Z našim dopisnikom Boštjanom Anžinom pa razmišljamo tudi o razmerah v Bosni in Hercegovini, ki ji po opozorilih številnih svetovnih diplomatov grozi celo razpad. Zaradi pritiskov voditeljev bosanskih Srbov se je ponovno znašla pred vprašanjem, kako naprej.
Z washingtonskim dopisnikom Andrejem Stoparjem razmišljamo o volitvah, podnebni konferenci COP26, načrtovanih svežnjih vlaganj v socialo in okoljske prilagoditve, reformah policije in negotovem trgu delovne sile.
Pred začetkom podnebne konference COP26 v Glasgowu smo poklicali naše dopisnice in dopisnike.
Z dunajsko dopisnico Petro Kos Gnamuš o (ne)zaupanju v javnomnenjske raziskave po korupcijski aferi, razgretem političnem prizorišču in uvajanju novih ukrepov za zajezitev okužb s koronavirusom.
Z moskovsko dopisnico Vlasto Jeseničnik o pomenu neodvisnega časnika Nova Gazeta, vplivu nove zasedbe v dumi na svobodo izražanja, rekordih števila umrlih za covidom-19 in regiji Amur.
Ali bodo obljube evropskih voditeljev na Balkan prinesle kaj več optimizma glede pridruževanja EU, katere države so z njimi zadovoljne in katere ne?
Z berlinsko dopisnico Polono Fijavž o barvni kombinaciji nove koalicije, želji po spremembah med mladimi in referendumu o stanovanjski politiki.
V Italiji so v ospredju gospodarske teme. Od ukinitve letalskega prevoznika Alitalia in ustanovitve nove letalske družbe pa do uveljavljanja pogoja PCT.
Po turistični sezoni se odpravljamo na Hrvaško. Z našo zagrebško dopisnico Tanjo Borčić Bernard se učeno sprašujemo, kakšni so rezultati letošnjega poletja in kako bodo vplivali na pobiranje gospodarstva.
Dopisnik Andrej Stopar o čustvenem odnosu Američanov do tragedije 11. 9., posledicah napada na dvojčka, učinkih dvajsetletne vojne proti terorizmu v Afganistanu in orkanu Ida.
Kako se Evropska unija spopada z vprašanje afganistanskih prebežnikov, na kakšne načine jim (ne) misli pomagati in kje v Evropi rastejo nove ograje na mejah?
Dopisnica Petra Kos Gnamuš o avstrijskih pravilih v novem šolskem letu, odzivih glede gradnje drugega bloka krške nuklearke in o kritični javnosti zaradi izgona beguncev-
Dopisnica Karmen Švegl o tem, da bodo Talibani kmalu imeli proste roke in zagotovo ne bodo kar tako prizanesli ljudem, proti katerim so se borili zadnjih 20 let.
Precepljenih je 62 odstotkov prebivalcev, tudi med učitelji je bistveno višja precepljenost kot v Sloveniji, pravi naša dopisnica iz Berlina Polona Fijavž.
Kako po arabskem svetu odmeva razkritje, da vohunski program izraelskega podjetja NSO Group uporabljajo tudi številne zalivske države in kako močno je covid-19 vernikom otežil tradicionalno vsakoletno romanje v Meko?
Naš beograjski dopisnik Boštjan Anžin tokrat o tem, da se kljub obilici cepiv v Srbiji za cepljenje še vedno odloča premalo ljudi, zlasti mladih, o prvih potezah Slavija Trifonova, relativnega zmagovalca na predčasnih volitvah v Bolgariji, ter o množičnem dopustovanju Srbov v Albaniji.
Janko Petrovec iz Rima poroča o nogometni evforiji, smrti velike italijanske glasbene in televizijske zvezdnice in napovedih za turistično sezono.
Igor Jurič o predsedovanju Slovenije Svetu Evropske unije, četrtfinalni tekmi na evropskem nogometnem prvenstvu med Belgijo in Nemčijo, evropskem digitalnem covidnem potrdilu in pozivu za usklajeno odpiranje meja EU.
Neveljaven email naslov