Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Naša dopisnica iz Dunaja Petra Kos Gnamuš o ponovnem odprtju meje, ki je v preteklih tednih za mnoge predstavljala neprehodno oviro do svojcev ali službe.
Avstrija je te dni po številnih pozivih odprla mejo s Slovenijo, ljudje in dobrine spet lahko bolj ali manj normalno prehajajo mejo, ki je v preteklih tednih za marsikoga predstavljala neprehodno oviro. Zaprtje meja pa je seveda najbolj vplivalo na tiste ljudi, ki živijo v bližini meje. Tudi zato so organizacije koroških Slovencev glasno pozivale k odprtju meje, kritik je bilo veliko tudi na tistih območjih Slovenije, od koder se veliko ljudi vozi na delo v Avstrijo.
“Koroški Slovenci so se v tem času vsekakor počutili odrezane od svoje domovine. Potem so tu še delavci in migranti, veliko izmed njih je izgubilo delo, nihče ni vedel, ali jih bodo delodajalci po odpravi ukrepov vzeli nazaj. Številni so v Avstriji obtičali, saj so čez noč postali brezposelni. Težave so se kopičile, nekateri jih lahko rešujejo šele zdaj, ko so se meje odprle. Avstrija je v preteklosti množično zaposlovala tuje delavce, zdaj pa se govori, da bodo morali avstrijski delodajalci dajati prednost domačim.”
Ukrepi za omejitve gibanja državljanov in zaprte meje pa so imeli tudi nekaj posledic, ki obiskovalcem avstrijske prestolnice niso tako neljube. Ni namreč gneče v tistih ustanovah in znamenitostih, ki jih turisti običajno najbolj oblegajo.
789 epizod
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Naša dopisnica iz Dunaja Petra Kos Gnamuš o ponovnem odprtju meje, ki je v preteklih tednih za mnoge predstavljala neprehodno oviro do svojcev ali službe.
Avstrija je te dni po številnih pozivih odprla mejo s Slovenijo, ljudje in dobrine spet lahko bolj ali manj normalno prehajajo mejo, ki je v preteklih tednih za marsikoga predstavljala neprehodno oviro. Zaprtje meja pa je seveda najbolj vplivalo na tiste ljudi, ki živijo v bližini meje. Tudi zato so organizacije koroških Slovencev glasno pozivale k odprtju meje, kritik je bilo veliko tudi na tistih območjih Slovenije, od koder se veliko ljudi vozi na delo v Avstrijo.
“Koroški Slovenci so se v tem času vsekakor počutili odrezane od svoje domovine. Potem so tu še delavci in migranti, veliko izmed njih je izgubilo delo, nihče ni vedel, ali jih bodo delodajalci po odpravi ukrepov vzeli nazaj. Številni so v Avstriji obtičali, saj so čez noč postali brezposelni. Težave so se kopičile, nekateri jih lahko rešujejo šele zdaj, ko so se meje odprle. Avstrija je v preteklosti množično zaposlovala tuje delavce, zdaj pa se govori, da bodo morali avstrijski delodajalci dajati prednost domačim.”
Ukrepi za omejitve gibanja državljanov in zaprte meje pa so imeli tudi nekaj posledic, ki obiskovalcem avstrijske prestolnice niso tako neljube. Ni namreč gneče v tistih ustanovah in znamenitostih, ki jih turisti običajno najbolj oblegajo.
Kitajska in Evropska unija se glede političnih vprašanj pogosto znajdeta na različnih bregovih, kljub temu pa gospodarsko sodelovanje vztrajno raste. Izrazit primer so izdelki visokotehnoloških industrij - v EU jih največ uvozimo prav s Kitajske, lani jih je bilo kar za 130 milijard evrov. Z našim dopisnikom Urošem Lipuščkom se odpravimo na pot po kitajski visokotehnološki industriji, se zapeljemo s samovozečim avtobusom in razmišljamo o možnostih sodelovanja med Slovenijo in Kitajsko pri razvoju umetne inteligence. Zaletimo se tudi v kitajski spletni požarni zid.
Združeno kraljestvo se je po štirih letih ognjevitih razprav, treh prestavitvah brexita in napovedanih že drugih predčasnih volitvah znašlo v zelo nezavidljivem položaju. Parlament je serijsko zavračal predloge predsednika vlade Borisa Johnsona, vlada ni izpolnila svoje obljube o dokončnem odhodu iz EU do konca oktobra ne glede na vse okoliščine. Del političnih strank si želi novega referenduma, del dokončne potrditve sporazuma, na ulicah se vrstijo protesti nasprotnikov in podpornikov brexita, nesoglasja se poglabljajo.
Reportaža z obmejnega območja razkriva novo ravnotežje moči v severni Siriji.
Jesen na Balkanu prinaša politične preobrate, Albanija in Severna Makedonija brez zelene luči za začetek pristopnih pogajanj.
V Rusiji so praznovali 67. rojstni dan Vladimirja Putina, ob tem so opozicijski protesti v Moskvi vedno močnejši, česar pa ne čutijo v najmanj poseljeni ruski republiki Altaj.
V Atenah prve velike stavke po ustoličenju nove grške vlade, begunska kriza na grških otokih in zapleteno sojenje politični stranki.
Strankarsko in sploh politično življenje v Italiji je že nekaj časa zelo burno, ledenik grozi, da bo zgrmel z Mont Blanca, v cerkvenih krogih pa v ospredje prihajata odnos Vatikana do varovanja okolja ter nazadnje še vprašanje ohranjanja duhovniškega celibata v Rimskokatoliški cerkvi.
Trump noče vojne v Bližnjem vhodu in celotno politično življenje v ZDA se že vrti okoli volitev
Poklicali smo dopisnika v Beogradu Boštjana Anžina, ki je spregovoril o eksodusu srbskih državljanov, volitvah na Kosovem in incidentu na hrvaško-srbski meji.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Poklicali smo Janka Petrovca v Rim, ki je podrobno spremljal vladno krizo, sinodo valdeške cerkve in preporod tradicionalne glasbe in plesa tárante.
V 18. vzporednik se iz Bruslja oglaša naš dopisnik Igor Jurič. Govorimo o izzivih, ki čakajo nastajajočo novo Evropsko komisijo, dotaknili pa se bomo tudi teme, ki se ji v povezavi z Evropsko unijo skoraj ne moremo izogniti – brexita.
Končuje se drugi največji muslimanski praznik Kurban-bajram. Verniki se počasi vračajo tudi iz Hadža, oziroma tradicionalnega romanja v Meko. Jemen je medtem razpadel na sever, kjer vlada šiitska skupina, in jug, kjer so oblast prevzeli seperatisti. Ogromno tamkajšnjih prebivalcev je zaradi lakote in ekološke katastrofe, ki sta neposredni posledici vojne, umrlo.
V Berlinu so junija sprejeli zakon o električnih skirojih. Omejitev je 20 km/h, pravila so podobna kot za kolesarje. Čelade niso potrebne in če ni kolesarske steze, se lahko vozijo po pločnikih.
Pred vrati so volitve v Avstriji, zaenkrat kaže da bo ljudska stranka prepričljivo zmagala. Ni pa še jasno, kdo bo v koaliciji."Še nikoli se ni toliko govorilo o tem, da so stranke brez pribite pare. Skupno naj bi si stranke za kampanje sposodile kar 26 milijonov evrov."Poleg dokončne prepovedi kajenja v zaprtih prostorih, bodo v Avstriji prepovedali tudi uporabo plastičnih vrečk. Medtem pa je kot kaže boja za pravice manjšin konec."Generacije, ki jim je to veliko pomenilo, se počasi poslavljajo, mladi pa nimajo nobenega interesa, da bi se borili za manjšinske pravice."
Z aktualnim dogajanjem v Rusiji nas seznanja Vlasta Jeseničnik, ki smo jo poklicali v Moskvo.
V zadnjih tednih je Janko Petrovec poročali predvsem o primeru Sea Watch. Gre za nemško humanitarno organizacijo, katere ladja pod nizozemsko zastavo rešuje migrante v Sredozemlju. Sea Watch je ena najbolj bojevitih človekoljubnih organizacij v Sredozemlju – ena redkih, ki ni hotela podpisati niti pravilnika o delovanju na morju nekdanjega ministra Minnitija pred dvema letoma.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic. Tokrat se Damjan Zorc pogovarja z Urošem Lipuškom, ki večino leta preživi v Pekingu.
Neveljaven email naslov