Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Z našo dopisnico Vlasto Jeseničnik potujemo v Moskvo, kjer epidemija koronavirusne bolezni še zdaleč ni končana, a Rusi kljub temu ne umikajo svojih velikih načrtov.
Če pri nas doma in v okoliških državah že lahko dobimo občutek, da je epidemija minila, pa v Rusiji še ni tako. Nekateri ukrepi za omejevanje širjenja epidemije še vedno veljajo, saj je Rusija tretja na svetu po številu okuženih, 569.000 okužb so našteli do zdaj. A kljub še vedno rastočemu številu okužb so načrti za referendum o novi ustavi čez manj kot dva tedna še vedno veljavni, predsednik Putin je začel kampanjo v podporo spremembam ustave, prihodnji teden pa bodo v Moskvi pripravili veliko vojaško parado.
Eden izmed tistih, ki so v Rusiji najbolj spoštovali omejitve gibanja, je bil očitno kar predsednik Vladimir Putin. V javnosti se ni pojavil več kot en mesec, po 9. maju se je prvič oglasil šele pred tednom dni, priložnost pa je izkoristil predvsem za govor o bližajočem se referendumu o novi ustavi, ki ga bodo v Rusiji kljub epidemiji izpeljali 1. julija. V kontekstu nove ustave je poudarjal predvsem ruske vrednote, kot jih vidi sam:
“Imamo skupno zgodovino in moralne temelje. Ti so za nas nedotakljivi: spoštovanje delavcev, branilcev domovine, neprekinjena stoletja dolge zgodovine, kultura in običaji, spomin na prednike, spoštovanje staršev in družine, ljubezen do zemlje in trdnost naših meja. To je temeljni kamen našega nacionalnega značaja in usode, napredek države zdaj in v prihodnosti. Bilo je veliko zahtev, da ta temeljna in osnovna načela vključimo v rusko ustavo. Prepričan sem, da absolutna večina naših državljanov podpira takšno stališče.” – ruski predsednik Putin
Opozicija in Putinovi kritiki vlado že obtožujejo, da skuša podkupiti ljudi, da bi se udeležili referenduma in glasovali za novo ustavo.
"Opozicija je glede tega, ali naj bojkotira referendum ali gre na volišče in glasuje proti, razdeljena. Se pa predstavnice opozicije strinjajo, da to glasovanje ne bo pošteno, da ga ne bo mogoče nadzorovati in da je pravzaprav ta referendum farsa."
Prihodnji teden v sredo Rusi pripravljajo tudi vojaško parado ob 75. obletnici konca druge svetovne vojne. Kakšen odnos imajo Rusi do teh vojaških parad, ki so postale znane po vsem svetu, pa naša dopisnica pravi:
"Dan zmage je za Ruse eden najpomembnejših praznikov. Parada je vedno priložnost, da predstavijo najsodobnejše orožje, vojaško opremo. To je tudi dan, ko po vsej državi potekajo koncerti, veterane obiščejo šolarji ... Skoraj dvajset mest je parado zaradi slabe epidemiološke slike odpovedalo. Ljudi pozivajo, naj si parado raje ogledajo v televizijskem prenosu in naj ne hodijo na ulice Moskve."
789 epizod
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Z našo dopisnico Vlasto Jeseničnik potujemo v Moskvo, kjer epidemija koronavirusne bolezni še zdaleč ni končana, a Rusi kljub temu ne umikajo svojih velikih načrtov.
Če pri nas doma in v okoliških državah že lahko dobimo občutek, da je epidemija minila, pa v Rusiji še ni tako. Nekateri ukrepi za omejevanje širjenja epidemije še vedno veljajo, saj je Rusija tretja na svetu po številu okuženih, 569.000 okužb so našteli do zdaj. A kljub še vedno rastočemu številu okužb so načrti za referendum o novi ustavi čez manj kot dva tedna še vedno veljavni, predsednik Putin je začel kampanjo v podporo spremembam ustave, prihodnji teden pa bodo v Moskvi pripravili veliko vojaško parado.
Eden izmed tistih, ki so v Rusiji najbolj spoštovali omejitve gibanja, je bil očitno kar predsednik Vladimir Putin. V javnosti se ni pojavil več kot en mesec, po 9. maju se je prvič oglasil šele pred tednom dni, priložnost pa je izkoristil predvsem za govor o bližajočem se referendumu o novi ustavi, ki ga bodo v Rusiji kljub epidemiji izpeljali 1. julija. V kontekstu nove ustave je poudarjal predvsem ruske vrednote, kot jih vidi sam:
“Imamo skupno zgodovino in moralne temelje. Ti so za nas nedotakljivi: spoštovanje delavcev, branilcev domovine, neprekinjena stoletja dolge zgodovine, kultura in običaji, spomin na prednike, spoštovanje staršev in družine, ljubezen do zemlje in trdnost naših meja. To je temeljni kamen našega nacionalnega značaja in usode, napredek države zdaj in v prihodnosti. Bilo je veliko zahtev, da ta temeljna in osnovna načela vključimo v rusko ustavo. Prepričan sem, da absolutna večina naših državljanov podpira takšno stališče.” – ruski predsednik Putin
Opozicija in Putinovi kritiki vlado že obtožujejo, da skuša podkupiti ljudi, da bi se udeležili referenduma in glasovali za novo ustavo.
"Opozicija je glede tega, ali naj bojkotira referendum ali gre na volišče in glasuje proti, razdeljena. Se pa predstavnice opozicije strinjajo, da to glasovanje ne bo pošteno, da ga ne bo mogoče nadzorovati in da je pravzaprav ta referendum farsa."
Prihodnji teden v sredo Rusi pripravljajo tudi vojaško parado ob 75. obletnici konca druge svetovne vojne. Kakšen odnos imajo Rusi do teh vojaških parad, ki so postale znane po vsem svetu, pa naša dopisnica pravi:
"Dan zmage je za Ruse eden najpomembnejših praznikov. Parada je vedno priložnost, da predstavijo najsodobnejše orožje, vojaško opremo. To je tudi dan, ko po vsej državi potekajo koncerti, veterane obiščejo šolarji ... Skoraj dvajset mest je parado zaradi slabe epidemiološke slike odpovedalo. Ljudi pozivajo, naj si parado raje ogledajo v televizijskem prenosu in naj ne hodijo na ulice Moskve."
V Nemčiji, ki je peta država na svetu po številu potrjenih okužb s koronavirusom, se vlada z množico ukrepov bori proti epidemiji, več kot 80 milijonov prebivalcev mora povečini ostajati doma. A medtem ko večina vlad po svetu uvaja prisilen nadzor nad lokacijami telefonov in druge oblike nadzora gibanja državljanov, so se v Nemčiji odločili za poskus, ki bi vzpodbudil prostovoljno sodelovanje državljanov pri gradnji podatkovnih zbirk. Z našo berlinsko dopisnico Polono Fijavž razmišljamo o nemškem pristopu k informacijski bitki proti virusu, o nadzoru omejitev gibanja in o moči udarca, ki ga bo zaradi epidemije utrpelo nemško gospodarstvo. Pa tudi o koronazabavah v Berlinu.
V 18. vzporedniku gledamo proti kriznim žariščem na Bližnjem vzhodu in se sprašujemo, kako ranljiva so v času epidemije koronavirusa begunska taborišča in kako ogrožene od vojn razrušene države. Kako se lahko na večjo epidemijo odzovejo Sirija, Irak, Jemen ali Gaza, jim grozi nova humanitarna kriza? Z našo bližnjevzhodno dopisnico Karmen Švegl razmišljamo o higienskih razmerah v prenapolnjenih begunskih taboriščih, zdravstvenih zmogljivostih za oskrbo obolelih in zmožnostih preventivnega ukrepanja v državah s stotisoči zaradi vojn razseljenih oseb.
V 18. vzporedniku se tokrat obračamo proti vzhodu, natančneje proti največji državi na svetu, ki se je znašla v vrtincu sprememb, ki jo bodo zaznamovale v prihodnosti. Rusija v teh dneh ni le pod vplivom epidemije koronavirusa, ki se zaenkrat širi v manjšem obsegu kot v srednje- in zahodnoevropskih državah, zaradi nizkih cen nafte ji grozijo tudi velike gospodarske težave in obsežen proračunski primanjkljaj, obenem pa sprejemajo novo ustavo, ki bi predsedniku Putinu omogočila, da na oblasti ostane do leta 2036. Z našo moskovsko dopisnico Vlasto Jeseničnik razmišljamo o ruskih ukrepih proti širitvi virusa, gospodarskih posledicah epidemije in novi politični krajini, ki jo prinaša sprememba ustave.
Po uradni razglasitvi pandemije, njeno žarišče je trenutno v Evropi, se celina sprašuje, kako naj se odzove na krizne razmere. Okužene so odkrili že v vseh evropskih državah, Evropska unija je sprostila 25 milijard evrov pomoči gospodarstvu, pojavljajo pa se vprašanja o solidarnosti med državami. Z bruseljsko dopisnico Mojco Širok razmišljamo, kako je unija pripravljena na zdravstveno krizo.
Volilni supertorek v ZDA še ni dokončno določil, kdo bo Trumpov protikandidat, ponudil pa je vpogled v razmerje moči v razdeljeni Demokratski stranki.
Avstrija je sredi zimske turistične sezone potrdila prve primere obolelelih za novim koronavirusom in zaradi vsesplošne zaskrbljenosti je nova vlada že dobila na mizo prvo nepričakovano krizo. Z našo dunajsko dopisnico Petro Kos Gnamuš razmišljamo o tem, kako uspešna je bila za zdaj turistična sezona na smučiščih, ali bi jo lahko ogrozil tudi izbruh koronavirusa in kako se na prvo krizo odziva nova avstrijska vlada Ljudske stranke in Zelenih. Slišali bomo tudi, kakšne stereotipe o Slovencih poznajo Avstrijci.
V Iranu potekajo parlamentarne volitve, a zaradi koronavirusa bo veliko volivcev, ki so tudi sicer razočarani nad svojimi politiki, ostalo doma.
Sarajevo in Beograd še vedno med najbolj onesnaženimi prestolnicami na svetu, novoizvoljeni kosovski premier napoveduje spremembe v odnosih s Srbijo, Makedonija pa je ratificirala vstop v Nato.
Pred začetkom znamenitega karnevala je v Benetkah zaradi jesenske visoke plime, ki je povzročila veliko škode, turistov občutno manj, približno 45 odstotkov manj kot lani v tem času. Turistov je ravno dovolj, da ulice niso prazne, povsod pa že potekajo priprave na karneval, ki se uradno začne jutri zvečer, trajal pa bo več tednov.
Na Kitajskem začenjajo praznovanje novega leta, ta Pomladni festival, kot ga imenujejo, pa pomeni tudi največjo letno migracijo ljudi na svetu. Kitajci bodo v štiridesetih dneh opravili kar tri milijarde potovanj, še dodatne težave pa prinaša izbruh virusa, ki bi se lahko zaradi potujočih množic nenadzorovano širil. Z našim pekinškim dopisnikom Urošem Lipuščkom razmišljamo o množicah na cestah in letališčih, ki so zaradi varnostnih ukrepov letos precej manjše, ter o štiridesetih letih preseljevanja Kitajcev s podeželja v mesta, najbolj množični migraciji v zgodovini človeštva.
Na Hrvaškem so odločno zakorakali v novo leto in v politiki smo videli nekaj velikih premikov. Hrvaška je s 1. januarjem prevzela predsedovanje Evropski uniji, a tista bolj odmevna novica je prišla nekaj dni pozneje, ob drugem krogu predsedniških volitev, na katerem so Hrvati izbrali novega predsednika. Z našo zagrebško dopisnico Tanjo Borčić Bernard razmišljamo, v kakšnem položaju se je znašel novi predsednik Zoran Milanović, kakšne napake je naredila njegova protikandidatka Kolinda Grabar Kitarović in katere teme bo med predsedovanjem izpostavljala najmlajša članica Evropske unije.
Po zaostrovanju razmer na Bližnjem vzhodu, ki jih je sprožil ameriški atentat na iranskega generala Solejmanija, tudi Rusija razmišlja, da so njeni interesi na Bližnjem vzhodu ogroženi. Hkrati pa se premiki dogajajo tudi na fronti, ki je moskovskim oblastem precej bližja – v zadnjih tednih so z ukrajinskimi oblastmi sklenili nekaj dogovorov, ki so pripeljali do izmenjave ujetnikov in pomiritve razmer na vzhodu Ukrajine. Z našo moskovsko dopisnico Vlasto Jeseničnik razmišljamo, kaj za prihodnost Ukrajine pomenijo premiki v odnosih z Rusijo, kako Rusi širijo svoj vpliv z energetsko diplomacijo in kakšno vlogo lahko v bližnjevzhodnem konfliktu odigra predsednik Putin s svojimi zavezniki.
Z dopisniki iz Bruslja običajno govorimo o zapletenih birokratskih vijačnicah in labirintih Evropske unije, a ker med prazničnim časom tudi v tako zamotanih labirintih vlada malo zatišja, se tokrat pogovarjamo kar o Bruslju kot mestu. Naš dopisnik Igor Jurič nas odpelje na tek po mestu, med katerim spoznavamo življenje v različnih četrtih ter težave mesta s prometom in odpadki.
Srbija vse tesneje sodeluje s Kitajsko na političnem, gospodarskem in varnostnem področju.
Britanska politika je v zadnjih letih postajala vse bolj razdeljena in hitro spreminjajoča. Spori glede brexita, za katere je videti, kot da nimajo konca, so v ozadje potiskali žgoče družbene težave, ki so v predvolilni tekmi znova priplavale na površje. V volilne skrinjice so 12. decembra torej leteli tudi odgovori, kako Britanci vidijo svojo pot v prihodnost. Dan po predčasnih volitvah z našim londonskim dopisnikom Adrijanom Bakičem razmišljamo, kako bodo rezultati vplivali na prihajajoče izzive za britansko družbo, na sporazum z Evropsko unijo glede brexita in na nov politični zemljevid Združenega kraljestva.
Na srečanju ob 70. obletnici zveze Nato se je ameriški predsednik Donald Trump spustil v nekaj osebnih obračunov z drugimi svetovnimi voditelji in si odprl še nekaj novih zunanjepolitičnih front. Na domačem političnem prizorišču mu za ovratnik dihajo demokrati, ki pripravljajo ustavno obtožbo. Z našim washingtonskim dopisnikom Andrejem Stoparjem razmišljamo o tem, kako bodo procesi v zvezi s Trumpovo ukrajinsko afero vplivali na prihajajoče volitve, ali gre za resen poskus odstavitve predsednika ali le za kameram in fotoaparatom namenjeno politično tragikomedijo, analiziramo pa tudi Melanijin prispevek k drugačni božični podobi Bele hiše.
Iz Zagreba Tanja Borčić Bernard o stavki učiteljev, predvolilni kampanji za predsedniško mesto in predsedovanju Hrvaške Svetu Evropske unije.
O izginotju še zadnje kadilske oaze v srednji Evropi, iskanju nove vlade in koroški Slovenki Olgi Voglauer v avstrijskem parlamentu.
V Bruslju je jesen zaznamovala negotovost na številnih področjih - brexit, iskanje novih komisarjev in grožnja podnebnih sprememb poganjajo dinamično politično dogajanje.
Neveljaven email naslov