Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Z našo dopisnico Vlasto Jeseničnik potujemo v Moskvo, kjer epidemija koronavirusne bolezni še zdaleč ni končana, a Rusi kljub temu ne umikajo svojih velikih načrtov.
Če pri nas doma in v okoliških državah že lahko dobimo občutek, da je epidemija minila, pa v Rusiji še ni tako. Nekateri ukrepi za omejevanje širjenja epidemije še vedno veljajo, saj je Rusija tretja na svetu po številu okuženih, 569.000 okužb so našteli do zdaj. A kljub še vedno rastočemu številu okužb so načrti za referendum o novi ustavi čez manj kot dva tedna še vedno veljavni, predsednik Putin je začel kampanjo v podporo spremembam ustave, prihodnji teden pa bodo v Moskvi pripravili veliko vojaško parado.
Eden izmed tistih, ki so v Rusiji najbolj spoštovali omejitve gibanja, je bil očitno kar predsednik Vladimir Putin. V javnosti se ni pojavil več kot en mesec, po 9. maju se je prvič oglasil šele pred tednom dni, priložnost pa je izkoristil predvsem za govor o bližajočem se referendumu o novi ustavi, ki ga bodo v Rusiji kljub epidemiji izpeljali 1. julija. V kontekstu nove ustave je poudarjal predvsem ruske vrednote, kot jih vidi sam:
“Imamo skupno zgodovino in moralne temelje. Ti so za nas nedotakljivi: spoštovanje delavcev, branilcev domovine, neprekinjena stoletja dolge zgodovine, kultura in običaji, spomin na prednike, spoštovanje staršev in družine, ljubezen do zemlje in trdnost naših meja. To je temeljni kamen našega nacionalnega značaja in usode, napredek države zdaj in v prihodnosti. Bilo je veliko zahtev, da ta temeljna in osnovna načela vključimo v rusko ustavo. Prepričan sem, da absolutna večina naših državljanov podpira takšno stališče.” – ruski predsednik Putin
Opozicija in Putinovi kritiki vlado že obtožujejo, da skuša podkupiti ljudi, da bi se udeležili referenduma in glasovali za novo ustavo.
"Opozicija je glede tega, ali naj bojkotira referendum ali gre na volišče in glasuje proti, razdeljena. Se pa predstavnice opozicije strinjajo, da to glasovanje ne bo pošteno, da ga ne bo mogoče nadzorovati in da je pravzaprav ta referendum farsa."
Prihodnji teden v sredo Rusi pripravljajo tudi vojaško parado ob 75. obletnici konca druge svetovne vojne. Kakšen odnos imajo Rusi do teh vojaških parad, ki so postale znane po vsem svetu, pa naša dopisnica pravi:
"Dan zmage je za Ruse eden najpomembnejših praznikov. Parada je vedno priložnost, da predstavijo najsodobnejše orožje, vojaško opremo. To je tudi dan, ko po vsej državi potekajo koncerti, veterane obiščejo šolarji ... Skoraj dvajset mest je parado zaradi slabe epidemiološke slike odpovedalo. Ljudi pozivajo, naj si parado raje ogledajo v televizijskem prenosu in naj ne hodijo na ulice Moskve."
789 epizod
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Z našo dopisnico Vlasto Jeseničnik potujemo v Moskvo, kjer epidemija koronavirusne bolezni še zdaleč ni končana, a Rusi kljub temu ne umikajo svojih velikih načrtov.
Če pri nas doma in v okoliških državah že lahko dobimo občutek, da je epidemija minila, pa v Rusiji še ni tako. Nekateri ukrepi za omejevanje širjenja epidemije še vedno veljajo, saj je Rusija tretja na svetu po številu okuženih, 569.000 okužb so našteli do zdaj. A kljub še vedno rastočemu številu okužb so načrti za referendum o novi ustavi čez manj kot dva tedna še vedno veljavni, predsednik Putin je začel kampanjo v podporo spremembam ustave, prihodnji teden pa bodo v Moskvi pripravili veliko vojaško parado.
Eden izmed tistih, ki so v Rusiji najbolj spoštovali omejitve gibanja, je bil očitno kar predsednik Vladimir Putin. V javnosti se ni pojavil več kot en mesec, po 9. maju se je prvič oglasil šele pred tednom dni, priložnost pa je izkoristil predvsem za govor o bližajočem se referendumu o novi ustavi, ki ga bodo v Rusiji kljub epidemiji izpeljali 1. julija. V kontekstu nove ustave je poudarjal predvsem ruske vrednote, kot jih vidi sam:
“Imamo skupno zgodovino in moralne temelje. Ti so za nas nedotakljivi: spoštovanje delavcev, branilcev domovine, neprekinjena stoletja dolge zgodovine, kultura in običaji, spomin na prednike, spoštovanje staršev in družine, ljubezen do zemlje in trdnost naših meja. To je temeljni kamen našega nacionalnega značaja in usode, napredek države zdaj in v prihodnosti. Bilo je veliko zahtev, da ta temeljna in osnovna načela vključimo v rusko ustavo. Prepričan sem, da absolutna večina naših državljanov podpira takšno stališče.” – ruski predsednik Putin
Opozicija in Putinovi kritiki vlado že obtožujejo, da skuša podkupiti ljudi, da bi se udeležili referenduma in glasovali za novo ustavo.
"Opozicija je glede tega, ali naj bojkotira referendum ali gre na volišče in glasuje proti, razdeljena. Se pa predstavnice opozicije strinjajo, da to glasovanje ne bo pošteno, da ga ne bo mogoče nadzorovati in da je pravzaprav ta referendum farsa."
Prihodnji teden v sredo Rusi pripravljajo tudi vojaško parado ob 75. obletnici konca druge svetovne vojne. Kakšen odnos imajo Rusi do teh vojaških parad, ki so postale znane po vsem svetu, pa naša dopisnica pravi:
"Dan zmage je za Ruse eden najpomembnejših praznikov. Parada je vedno priložnost, da predstavijo najsodobnejše orožje, vojaško opremo. To je tudi dan, ko po vsej državi potekajo koncerti, veterane obiščejo šolarji ... Skoraj dvajset mest je parado zaradi slabe epidemiološke slike odpovedalo. Ljudi pozivajo, naj si parado raje ogledajo v televizijskem prenosu in naj ne hodijo na ulice Moskve."
Pomembne in zanimive zgodbe, ki so ta teden odmevale v Nemčiji, pa še niso utegnile priti do naših ušes. Polona Fijavž o nemškem srednjem razredu, priseljevanju in omejitvah hitrosti na nemških avtocestah.
Karmen Švegl o volitvah v Turčiji in Izraelu, položaju žensk v Savdski Arabiji, homofobiji v Egiptu ter strahu sirskih Kurdov.
Naš dopisnik Edvard Žitnik poroča o aktualnih zgodbah, ki so pretekli teden odmevale v ZDA in posledično po vsem svetu:
Janko Petrovec iz Italije o socialnih ukrepih italijanske vlade, Salviniju in Evropi, Bannonovi politični šoli in kaosu s smetmi ter avtobusi v Rimu.
Dopisnik Boštjan Anžin iz Beograda je poročal o novoletnem rajanju, protestih, eksodusu, grožnji Velike Albanije in onesnaženosti zraka.
Sredi božičnega razpoloženja v večkrat nagrajeni adventni hrvaški prestolnici se je oglasila dopisnica Tanja Borčič Bernard in opozorila na neizogibno vohunsko afero, ki tare politični vrh, in zgražanje navadnih državljanov nad nesposobnostjo oziroma neopravilnostjo sodstva, tudi ko gre za vnebovpijoče primere zločinov, ki jih posnamejo varnostne kamere.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic. Tokrat se iz Pekinga oglasi Uroš Lipušček.
V Moskvo smo poklicali dopisnico Vlasto Jeseničnik.
Z Dunaja se je oglasila Petra Kos Gnamuš, ki poroča o težavah tednika slovenske manjšine v Avstriji.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Poklicali smo dopisnico iz Bližnjega Vzhoda Karmen Švegelj.
Boštjan Anžin se oglaša iz Beograda, kjer je na obisku avstrijski kancler Kurz, ki skuša rešiti konflikt med Beogradom in Prištino. Sicer v Beogradu čakajo na prižig lučk, ki bi moral biti že 3. 11.
Damjan Zorc je tokrat poklical v Združene države Amerike, od koder se je oglasil naš dopisnik Edvard Žitnik. Pogovarjala sta se o tem, kako noč čarovnic čedalje bolj postaja zgolj in samo potrošniški praznik, ki se vztrajno širi tudi v Slovenijo, o razstavi jugoslovanskega modernizma v New Yorku ter o vmesnih volitvah, ki z zelo razgreto kampanjo zaznamujejo trenutno politično razpoloženje v ZDA.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Župan malega mesta proti državi, begunski otroci proti odvzeti subvenciji, naravovarstveniki proti marmornim megakorporacijam in prebivalci Benetk proti turistom.
Hrvaška dopisnica Tanja Borčič Bernard o spet rekordni turistični sezoni, novih razsežnostih afere Mamić in žalostni zgodbi mladega invalida.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Ruska vlada je razburila ljudi z novo pokojninsko reformo, o tem in še več aktualnih novicah iz Rusije smo poklicali v Moskvo.
V 18. vzporednik se je oglasil dopisnik iz Beograda Boštjan Anžin, ki pozorno spremlja dogajanje na relaciji Beograd - Priština.
Neveljaven email naslov