Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Z našo dopisnico Vlasto Jeseničnik potujemo v Moskvo, kjer epidemija koronavirusne bolezni še zdaleč ni končana, a Rusi kljub temu ne umikajo svojih velikih načrtov.
Če pri nas doma in v okoliških državah že lahko dobimo občutek, da je epidemija minila, pa v Rusiji še ni tako. Nekateri ukrepi za omejevanje širjenja epidemije še vedno veljajo, saj je Rusija tretja na svetu po številu okuženih, 569.000 okužb so našteli do zdaj. A kljub še vedno rastočemu številu okužb so načrti za referendum o novi ustavi čez manj kot dva tedna še vedno veljavni, predsednik Putin je začel kampanjo v podporo spremembam ustave, prihodnji teden pa bodo v Moskvi pripravili veliko vojaško parado.
Eden izmed tistih, ki so v Rusiji najbolj spoštovali omejitve gibanja, je bil očitno kar predsednik Vladimir Putin. V javnosti se ni pojavil več kot en mesec, po 9. maju se je prvič oglasil šele pred tednom dni, priložnost pa je izkoristil predvsem za govor o bližajočem se referendumu o novi ustavi, ki ga bodo v Rusiji kljub epidemiji izpeljali 1. julija. V kontekstu nove ustave je poudarjal predvsem ruske vrednote, kot jih vidi sam:
“Imamo skupno zgodovino in moralne temelje. Ti so za nas nedotakljivi: spoštovanje delavcev, branilcev domovine, neprekinjena stoletja dolge zgodovine, kultura in običaji, spomin na prednike, spoštovanje staršev in družine, ljubezen do zemlje in trdnost naših meja. To je temeljni kamen našega nacionalnega značaja in usode, napredek države zdaj in v prihodnosti. Bilo je veliko zahtev, da ta temeljna in osnovna načela vključimo v rusko ustavo. Prepričan sem, da absolutna večina naših državljanov podpira takšno stališče.” – ruski predsednik Putin
Opozicija in Putinovi kritiki vlado že obtožujejo, da skuša podkupiti ljudi, da bi se udeležili referenduma in glasovali za novo ustavo.
"Opozicija je glede tega, ali naj bojkotira referendum ali gre na volišče in glasuje proti, razdeljena. Se pa predstavnice opozicije strinjajo, da to glasovanje ne bo pošteno, da ga ne bo mogoče nadzorovati in da je pravzaprav ta referendum farsa."
Prihodnji teden v sredo Rusi pripravljajo tudi vojaško parado ob 75. obletnici konca druge svetovne vojne. Kakšen odnos imajo Rusi do teh vojaških parad, ki so postale znane po vsem svetu, pa naša dopisnica pravi:
"Dan zmage je za Ruse eden najpomembnejših praznikov. Parada je vedno priložnost, da predstavijo najsodobnejše orožje, vojaško opremo. To je tudi dan, ko po vsej državi potekajo koncerti, veterane obiščejo šolarji ... Skoraj dvajset mest je parado zaradi slabe epidemiološke slike odpovedalo. Ljudi pozivajo, naj si parado raje ogledajo v televizijskem prenosu in naj ne hodijo na ulice Moskve."
789 epizod
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Z našo dopisnico Vlasto Jeseničnik potujemo v Moskvo, kjer epidemija koronavirusne bolezni še zdaleč ni končana, a Rusi kljub temu ne umikajo svojih velikih načrtov.
Če pri nas doma in v okoliških državah že lahko dobimo občutek, da je epidemija minila, pa v Rusiji še ni tako. Nekateri ukrepi za omejevanje širjenja epidemije še vedno veljajo, saj je Rusija tretja na svetu po številu okuženih, 569.000 okužb so našteli do zdaj. A kljub še vedno rastočemu številu okužb so načrti za referendum o novi ustavi čez manj kot dva tedna še vedno veljavni, predsednik Putin je začel kampanjo v podporo spremembam ustave, prihodnji teden pa bodo v Moskvi pripravili veliko vojaško parado.
Eden izmed tistih, ki so v Rusiji najbolj spoštovali omejitve gibanja, je bil očitno kar predsednik Vladimir Putin. V javnosti se ni pojavil več kot en mesec, po 9. maju se je prvič oglasil šele pred tednom dni, priložnost pa je izkoristil predvsem za govor o bližajočem se referendumu o novi ustavi, ki ga bodo v Rusiji kljub epidemiji izpeljali 1. julija. V kontekstu nove ustave je poudarjal predvsem ruske vrednote, kot jih vidi sam:
“Imamo skupno zgodovino in moralne temelje. Ti so za nas nedotakljivi: spoštovanje delavcev, branilcev domovine, neprekinjena stoletja dolge zgodovine, kultura in običaji, spomin na prednike, spoštovanje staršev in družine, ljubezen do zemlje in trdnost naših meja. To je temeljni kamen našega nacionalnega značaja in usode, napredek države zdaj in v prihodnosti. Bilo je veliko zahtev, da ta temeljna in osnovna načela vključimo v rusko ustavo. Prepričan sem, da absolutna večina naših državljanov podpira takšno stališče.” – ruski predsednik Putin
Opozicija in Putinovi kritiki vlado že obtožujejo, da skuša podkupiti ljudi, da bi se udeležili referenduma in glasovali za novo ustavo.
"Opozicija je glede tega, ali naj bojkotira referendum ali gre na volišče in glasuje proti, razdeljena. Se pa predstavnice opozicije strinjajo, da to glasovanje ne bo pošteno, da ga ne bo mogoče nadzorovati in da je pravzaprav ta referendum farsa."
Prihodnji teden v sredo Rusi pripravljajo tudi vojaško parado ob 75. obletnici konca druge svetovne vojne. Kakšen odnos imajo Rusi do teh vojaških parad, ki so postale znane po vsem svetu, pa naša dopisnica pravi:
"Dan zmage je za Ruse eden najpomembnejših praznikov. Parada je vedno priložnost, da predstavijo najsodobnejše orožje, vojaško opremo. To je tudi dan, ko po vsej državi potekajo koncerti, veterane obiščejo šolarji ... Skoraj dvajset mest je parado zaradi slabe epidemiološke slike odpovedalo. Ljudi pozivajo, naj si parado raje ogledajo v televizijskem prenosu in naj ne hodijo na ulice Moskve."
Tanja Borčić Bernard o začetku turistične sezone na Hrvaškem, zamiku odprtja Pelješkega mosta in o odzivih hrvaške politike na rezultate slovenskih volitev.
Z dopisnikom Andrejem Stoparjem razmišljamo o Muskovem prevzemu Twitterja, izvolitvi prve temnopolte vrhovne sodnice in grožnji z jedrsko vojno.
Z dopisnico Karmen Švegl razmišljamo o bojevanju na vzhodu Ukrajine in o obljubah zahodnih voditeljev.
V 18. vzporedniku se odpravljamo v Italijo, kamor bodo ta konec tedna uprte oči številnih kristjanov po vsem svetu.
O predvolilni kampanji v Franciji se pogovarjamo z našo dopisnico Mojco Širok.
V 18. vzporedniku se nam oglasi Gašper Andrinek, ki v teh dneh raziskuje družbeno in politično sliko v baltskih državah.
V 18. vzporedniku se odpravljamo h kolegu Janu Grilcu, ki se te dni mudi na Madžarskem.
Naša dopisnica iz Berlina Polona Fijavž o trenutnih razmerah na Poljskem, ki množično sprejema begunce iz Ukrajine.
Z Andrejem Stoparjem o najnovejših Putinovih potezah ob invaziji, vplivu komunikacije voditeljev na razplet vojne in odzivu ameriške administracije na dogajanje.
Vlasta Jeseničnik spremlja dogajanje na frontnih črtah v Ukrajini in poroča o razpoloženju na ulicah ruskega glavnega mesta.
Eden izmed največjih težav naše južne sosede je tudi delovanje pravne države poroča Tanja Borčič Bernard.
Amerika trenutno ni pripravljena poslati vojake na teren, recimo v Ukrajino, da bi se tam borili, sporoča dopisnik Andrej Stopar.
Dopisnica Polona Fijavž o vlogi Nemčije pri reševanju rusko-ukrajinskega spora, stiskah beguncev na belorusko-poljski meji in spremembah nove nemške vlade v koalicijski pogodbi.
Nedavno pridobljen naziv Evropske prestolnice kulture, rekordne razsežnosti epidemije in nadaljevanje sage Đoković. Vse to so bili razlogi, da smo tokrat v Srbijo poklicali dopisnika z Balkana Boštjana Anžina.
Francosko predsedovanje Svetu Evropske unije, prevzeli so ga od Slovenije, naj bi zaznamovala predvsem vprašanja evropske strateške suverenosti, upravljanja migracij, gospodarske rasti, usklajena s podnebnimi cilji z in seveda s covidom-19. S predstavitve francoskega predsedovanja iz Pariza se oglaša Igor Jurič.
Z Jankom Petrovcem iz Rima o osrednjih božičnih praznovanjih, političnem usklajevanju o novem predsedniku države in sezoni na italijanskih smučiščih.
V 18. vzporedniku razmišljamo o grožnji novega spopada v Evropi. Rusija je namreč z namestitvijo velikega števila vojakov in opreme ob ukrajinski meji sprožila ostre odzive držav članic Nata. Z našo moskovsko dopisnico Vlasto Jeseničnik razmišljamo, kako resna je možnost spopadov, s kakšnimi pritiski se spopada ruska opozicija in kakšni so odzivi na nagrado Saharova, ki jo je letos prejel Aleksej Navalni. Pogledamo pa tudi na politično problematični Severni Kavkaz in na tamkajšnjo razvijajočo se turistično industrijo.
Z dunajsko dopisnico Petro Kos Gnamuš o epidemioloških ukrepih ob božiču, obveznem cepljenju, novi vladi in politični zapuščini Sebastiana Kurza.
Karmen Švegl z Bližnjega vzhoda o možnih izidih obnovljenih mednarodnih pogajanj o iranskih jedrskih ambicijah, izraelskih opozorilih o vojaškem napadu na iranske jedrske objekte in begunski krizi v Belorusiji.
Neveljaven email naslov