Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Z našo dopisnico Vlasto Jeseničnik potujemo v Moskvo, kjer epidemija koronavirusne bolezni še zdaleč ni končana, a Rusi kljub temu ne umikajo svojih velikih načrtov.
Če pri nas doma in v okoliških državah že lahko dobimo občutek, da je epidemija minila, pa v Rusiji še ni tako. Nekateri ukrepi za omejevanje širjenja epidemije še vedno veljajo, saj je Rusija tretja na svetu po številu okuženih, 569.000 okužb so našteli do zdaj. A kljub še vedno rastočemu številu okužb so načrti za referendum o novi ustavi čez manj kot dva tedna še vedno veljavni, predsednik Putin je začel kampanjo v podporo spremembam ustave, prihodnji teden pa bodo v Moskvi pripravili veliko vojaško parado.
Eden izmed tistih, ki so v Rusiji najbolj spoštovali omejitve gibanja, je bil očitno kar predsednik Vladimir Putin. V javnosti se ni pojavil več kot en mesec, po 9. maju se je prvič oglasil šele pred tednom dni, priložnost pa je izkoristil predvsem za govor o bližajočem se referendumu o novi ustavi, ki ga bodo v Rusiji kljub epidemiji izpeljali 1. julija. V kontekstu nove ustave je poudarjal predvsem ruske vrednote, kot jih vidi sam:
“Imamo skupno zgodovino in moralne temelje. Ti so za nas nedotakljivi: spoštovanje delavcev, branilcev domovine, neprekinjena stoletja dolge zgodovine, kultura in običaji, spomin na prednike, spoštovanje staršev in družine, ljubezen do zemlje in trdnost naših meja. To je temeljni kamen našega nacionalnega značaja in usode, napredek države zdaj in v prihodnosti. Bilo je veliko zahtev, da ta temeljna in osnovna načela vključimo v rusko ustavo. Prepričan sem, da absolutna večina naših državljanov podpira takšno stališče.” – ruski predsednik Putin
Opozicija in Putinovi kritiki vlado že obtožujejo, da skuša podkupiti ljudi, da bi se udeležili referenduma in glasovali za novo ustavo.
"Opozicija je glede tega, ali naj bojkotira referendum ali gre na volišče in glasuje proti, razdeljena. Se pa predstavnice opozicije strinjajo, da to glasovanje ne bo pošteno, da ga ne bo mogoče nadzorovati in da je pravzaprav ta referendum farsa."
Prihodnji teden v sredo Rusi pripravljajo tudi vojaško parado ob 75. obletnici konca druge svetovne vojne. Kakšen odnos imajo Rusi do teh vojaških parad, ki so postale znane po vsem svetu, pa naša dopisnica pravi:
"Dan zmage je za Ruse eden najpomembnejših praznikov. Parada je vedno priložnost, da predstavijo najsodobnejše orožje, vojaško opremo. To je tudi dan, ko po vsej državi potekajo koncerti, veterane obiščejo šolarji ... Skoraj dvajset mest je parado zaradi slabe epidemiološke slike odpovedalo. Ljudi pozivajo, naj si parado raje ogledajo v televizijskem prenosu in naj ne hodijo na ulice Moskve."
789 epizod
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Z našo dopisnico Vlasto Jeseničnik potujemo v Moskvo, kjer epidemija koronavirusne bolezni še zdaleč ni končana, a Rusi kljub temu ne umikajo svojih velikih načrtov.
Če pri nas doma in v okoliških državah že lahko dobimo občutek, da je epidemija minila, pa v Rusiji še ni tako. Nekateri ukrepi za omejevanje širjenja epidemije še vedno veljajo, saj je Rusija tretja na svetu po številu okuženih, 569.000 okužb so našteli do zdaj. A kljub še vedno rastočemu številu okužb so načrti za referendum o novi ustavi čez manj kot dva tedna še vedno veljavni, predsednik Putin je začel kampanjo v podporo spremembam ustave, prihodnji teden pa bodo v Moskvi pripravili veliko vojaško parado.
Eden izmed tistih, ki so v Rusiji najbolj spoštovali omejitve gibanja, je bil očitno kar predsednik Vladimir Putin. V javnosti se ni pojavil več kot en mesec, po 9. maju se je prvič oglasil šele pred tednom dni, priložnost pa je izkoristil predvsem za govor o bližajočem se referendumu o novi ustavi, ki ga bodo v Rusiji kljub epidemiji izpeljali 1. julija. V kontekstu nove ustave je poudarjal predvsem ruske vrednote, kot jih vidi sam:
“Imamo skupno zgodovino in moralne temelje. Ti so za nas nedotakljivi: spoštovanje delavcev, branilcev domovine, neprekinjena stoletja dolge zgodovine, kultura in običaji, spomin na prednike, spoštovanje staršev in družine, ljubezen do zemlje in trdnost naših meja. To je temeljni kamen našega nacionalnega značaja in usode, napredek države zdaj in v prihodnosti. Bilo je veliko zahtev, da ta temeljna in osnovna načela vključimo v rusko ustavo. Prepričan sem, da absolutna večina naših državljanov podpira takšno stališče.” – ruski predsednik Putin
Opozicija in Putinovi kritiki vlado že obtožujejo, da skuša podkupiti ljudi, da bi se udeležili referenduma in glasovali za novo ustavo.
"Opozicija je glede tega, ali naj bojkotira referendum ali gre na volišče in glasuje proti, razdeljena. Se pa predstavnice opozicije strinjajo, da to glasovanje ne bo pošteno, da ga ne bo mogoče nadzorovati in da je pravzaprav ta referendum farsa."
Prihodnji teden v sredo Rusi pripravljajo tudi vojaško parado ob 75. obletnici konca druge svetovne vojne. Kakšen odnos imajo Rusi do teh vojaških parad, ki so postale znane po vsem svetu, pa naša dopisnica pravi:
"Dan zmage je za Ruse eden najpomembnejših praznikov. Parada je vedno priložnost, da predstavijo najsodobnejše orožje, vojaško opremo. To je tudi dan, ko po vsej državi potekajo koncerti, veterane obiščejo šolarji ... Skoraj dvajset mest je parado zaradi slabe epidemiološke slike odpovedalo. Ljudi pozivajo, naj si parado raje ogledajo v televizijskem prenosu in naj ne hodijo na ulice Moskve."
Tanja Borčič Bernard se je javila iz Zagreba, kjer so preteklo soboto potekali najbolj množični protesti proti covidnim ukrepom. Izpostavlja tudi politične pritiske na novinarje in nezaupanje v politiko in pravosodje.
Z berlinsko dopisnico Polono Fijavž se odpravljamo na trenutno največje evropsko krizno žarišče - migrantsko pot, ki iz Belorusije preko Poljske vodi proti centralni Evropi.
V 18. vzporedniku pogledujemo proti Balkanu, ki se ponovno sooča z družbeno-političnimi pretresi, ki bi lahko zamajali stabilnost držav v regiji. V Srbiji, Romuniji in Bolgariji se soočajo s hudim valom okužb, zaradi kritičnih razmer je Bolgarija celo zaprosila za pomoč EU. V Makedoniji se vlada po porazu socialdemokratov na lokalnih volitvah sooča z nezaupnico. Z našim dopisnikom Boštjanom Anžinom pa razmišljamo tudi o razmerah v Bosni in Hercegovini, ki ji po opozorilih številnih svetovnih diplomatov grozi celo razpad. Zaradi pritiskov voditeljev bosanskih Srbov se je ponovno znašla pred vprašanjem, kako naprej.
Z washingtonskim dopisnikom Andrejem Stoparjem razmišljamo o volitvah, podnebni konferenci COP26, načrtovanih svežnjih vlaganj v socialo in okoljske prilagoditve, reformah policije in negotovem trgu delovne sile.
Pred začetkom podnebne konference COP26 v Glasgowu smo poklicali naše dopisnice in dopisnike.
Z dunajsko dopisnico Petro Kos Gnamuš o (ne)zaupanju v javnomnenjske raziskave po korupcijski aferi, razgretem političnem prizorišču in uvajanju novih ukrepov za zajezitev okužb s koronavirusom.
Z moskovsko dopisnico Vlasto Jeseničnik o pomenu neodvisnega časnika Nova Gazeta, vplivu nove zasedbe v dumi na svobodo izražanja, rekordih števila umrlih za covidom-19 in regiji Amur.
Ali bodo obljube evropskih voditeljev na Balkan prinesle kaj več optimizma glede pridruževanja EU, katere države so z njimi zadovoljne in katere ne?
Z berlinsko dopisnico Polono Fijavž o barvni kombinaciji nove koalicije, želji po spremembah med mladimi in referendumu o stanovanjski politiki.
V Italiji so v ospredju gospodarske teme. Od ukinitve letalskega prevoznika Alitalia in ustanovitve nove letalske družbe pa do uveljavljanja pogoja PCT.
Po turistični sezoni se odpravljamo na Hrvaško. Z našo zagrebško dopisnico Tanjo Borčić Bernard se učeno sprašujemo, kakšni so rezultati letošnjega poletja in kako bodo vplivali na pobiranje gospodarstva.
Dopisnik Andrej Stopar o čustvenem odnosu Američanov do tragedije 11. 9., posledicah napada na dvojčka, učinkih dvajsetletne vojne proti terorizmu v Afganistanu in orkanu Ida.
Kako se Evropska unija spopada z vprašanje afganistanskih prebežnikov, na kakšne načine jim (ne) misli pomagati in kje v Evropi rastejo nove ograje na mejah?
Dopisnica Petra Kos Gnamuš o avstrijskih pravilih v novem šolskem letu, odzivih glede gradnje drugega bloka krške nuklearke in o kritični javnosti zaradi izgona beguncev-
Dopisnica Karmen Švegl o tem, da bodo Talibani kmalu imeli proste roke in zagotovo ne bodo kar tako prizanesli ljudem, proti katerim so se borili zadnjih 20 let.
Precepljenih je 62 odstotkov prebivalcev, tudi med učitelji je bistveno višja precepljenost kot v Sloveniji, pravi naša dopisnica iz Berlina Polona Fijavž.
Kako po arabskem svetu odmeva razkritje, da vohunski program izraelskega podjetja NSO Group uporabljajo tudi številne zalivske države in kako močno je covid-19 vernikom otežil tradicionalno vsakoletno romanje v Meko?
Naš beograjski dopisnik Boštjan Anžin tokrat o tem, da se kljub obilici cepiv v Srbiji za cepljenje še vedno odloča premalo ljudi, zlasti mladih, o prvih potezah Slavija Trifonova, relativnega zmagovalca na predčasnih volitvah v Bolgariji, ter o množičnem dopustovanju Srbov v Albaniji.
Janko Petrovec iz Rima poroča o nogometni evforiji, smrti velike italijanske glasbene in televizijske zvezdnice in napovedih za turistično sezono.
Igor Jurič o predsedovanju Slovenije Svetu Evropske unije, četrtfinalni tekmi na evropskem nogometnem prvenstvu med Belgijo in Nemčijo, evropskem digitalnem covidnem potrdilu in pozivu za usklajeno odpiranje meja EU.
Neveljaven email naslov