Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Boštjan Anžin, Beograd

03.07.2020

Hitro povečevanje števila okuženih s koronavirusom v balkanskih državah napoveduje slabo poletje za turizem, že v Srbiji, ki je od vseh držav najbolj odprta, je zdajšnji upad števila turistov več kot devetdesetodstoten.

Balkan je območje, na katerem se ob začetku poletja hitro spreminja število okuženih s koronavirusom. Različne države pa hkrati sproščajo in zaostrujejo ukrepe. Ob hitrem številu povečevanja okužb se prebivalci več držav odpravljajo tudi na volitve, v Srbiji so jih izvedli prejšnji konec tedna, na Hrvaškem jih načrtujejo za to nedeljo. Poleti bodo volili tudi v Severni Makedoniji in Črni gori, na Kosovu pa so v obdobju prehoda med vladami.

"Včeraj je v Srbiji najbolj razburila odločitev predsednika, da bodo zaprli študentske domove. Takoj po tem so študentje protestirali in že sinoči so mediji začeli poročati, da si je predsednik premislil, da bodo ob upoštevanju strogih epidemioloških ukrepov lahko še naprej bivali v študentskih domovih." Boštjan Anžin

Srbski šolski minister dodatno pojasnjuje, da so bili napačno obveščeni o številu okuženih študentov. Res je okuženih tristo, a le dvajset jih biva v študentskih domovih. Študentje pa kljub temu protestirajo naprej, želijo si brezplačno šolnino za prihodnje študijsko leto, ker pa so še vedno sredi izpitnega obdobja, bodo izpiti od zdaj naprej potekali na daljavo.

Življenje je v Beogradu potekalo že povsem normalno, zelo veliko je bilo druženja, tudi napovedani ukrepi pa niso bili tako drastični, kot so pričakovali. Predsednik Aleksander Vučić sicer pravi, da je želel Beograd zapreti za sedem dni, a se je po posvetu z epidemiologi premislil. Bodo pa od zdaj naprej kaznovani vsi, ki ne bodo nosili maske v zaprtih javnih prostorih.

"Navajeni smo že, da po medijih najprej zaokrožijo bolj drastične različice ukrepov in da smo zvečer pomirjeni, ko nas nagovori predsednik z drugačnimi informacijami."

Predvolilna kampanja v Severni Makedoniji se vrti okoli tega, kdo je kriv, da je tudi tam povečanje števila okužb tako veliko. Gre za podoben sistem, kot ga spremljamo v Srbiji, vse so odprli, slavili zmago nad koronavirusom in vlado, ki je sprejemala ukrepe, razglasili za velikega zmagovalca, na varnost razmer za izvedbo volitev pa so nakazali tudi z odprtjem mej in tem, da lahko v državo vstopa kdor koli.

Meja med Severno Makedonijo in Grčijo je še vedno zaprta, zato bodo letos v zadnji po večini dopustovali Srbi, ki drugam niti ne morejo. Z določenimi dovoljenji sicer lahko gredo na Hrvaško, v Slovenijo in dlje proti severu pa vsaj ta hip ne smejo.

"Dva dni pred vstopom v Grčijo je treba izpolniti obsežen formular. Na koncu vprašalnika vsak morebitni turist dobi posebno kodo, s katero pride na mejni prehod, kjer se potem odločijo, kako naprej."

V regiji vsi s prstom kažejo na Srbijo, da je kriva za povečano število okužb, v vseh državah pa je jasno, da je pred njimi nenavadno turistično poletje.


18. vzporednik

789 epizod


Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.

Boštjan Anžin, Beograd

03.07.2020

Hitro povečevanje števila okuženih s koronavirusom v balkanskih državah napoveduje slabo poletje za turizem, že v Srbiji, ki je od vseh držav najbolj odprta, je zdajšnji upad števila turistov več kot devetdesetodstoten.

Balkan je območje, na katerem se ob začetku poletja hitro spreminja število okuženih s koronavirusom. Različne države pa hkrati sproščajo in zaostrujejo ukrepe. Ob hitrem številu povečevanja okužb se prebivalci več držav odpravljajo tudi na volitve, v Srbiji so jih izvedli prejšnji konec tedna, na Hrvaškem jih načrtujejo za to nedeljo. Poleti bodo volili tudi v Severni Makedoniji in Črni gori, na Kosovu pa so v obdobju prehoda med vladami.

"Včeraj je v Srbiji najbolj razburila odločitev predsednika, da bodo zaprli študentske domove. Takoj po tem so študentje protestirali in že sinoči so mediji začeli poročati, da si je predsednik premislil, da bodo ob upoštevanju strogih epidemioloških ukrepov lahko še naprej bivali v študentskih domovih." Boštjan Anžin

Srbski šolski minister dodatno pojasnjuje, da so bili napačno obveščeni o številu okuženih študentov. Res je okuženih tristo, a le dvajset jih biva v študentskih domovih. Študentje pa kljub temu protestirajo naprej, želijo si brezplačno šolnino za prihodnje študijsko leto, ker pa so še vedno sredi izpitnega obdobja, bodo izpiti od zdaj naprej potekali na daljavo.

Življenje je v Beogradu potekalo že povsem normalno, zelo veliko je bilo druženja, tudi napovedani ukrepi pa niso bili tako drastični, kot so pričakovali. Predsednik Aleksander Vučić sicer pravi, da je želel Beograd zapreti za sedem dni, a se je po posvetu z epidemiologi premislil. Bodo pa od zdaj naprej kaznovani vsi, ki ne bodo nosili maske v zaprtih javnih prostorih.

"Navajeni smo že, da po medijih najprej zaokrožijo bolj drastične različice ukrepov in da smo zvečer pomirjeni, ko nas nagovori predsednik z drugačnimi informacijami."

Predvolilna kampanja v Severni Makedoniji se vrti okoli tega, kdo je kriv, da je tudi tam povečanje števila okužb tako veliko. Gre za podoben sistem, kot ga spremljamo v Srbiji, vse so odprli, slavili zmago nad koronavirusom in vlado, ki je sprejemala ukrepe, razglasili za velikega zmagovalca, na varnost razmer za izvedbo volitev pa so nakazali tudi z odprtjem mej in tem, da lahko v državo vstopa kdor koli.

Meja med Severno Makedonijo in Grčijo je še vedno zaprta, zato bodo letos v zadnji po večini dopustovali Srbi, ki drugam niti ne morejo. Z določenimi dovoljenji sicer lahko gredo na Hrvaško, v Slovenijo in dlje proti severu pa vsaj ta hip ne smejo.

"Dva dni pred vstopom v Grčijo je treba izpolniti obsežen formular. Na koncu vprašalnika vsak morebitni turist dobi posebno kodo, s katero pride na mejni prehod, kjer se potem odločijo, kako naprej."

V regiji vsi s prstom kažejo na Srbijo, da je kriva za povečano število okužb, v vseh državah pa je jasno, da je pred njimi nenavadno turistično poletje.


03.04.2020

Polona Fijavž, Berlin

V Nemčiji, ki je peta država na svetu po številu potrjenih okužb s koronavirusom, se vlada z množico ukrepov bori proti epidemiji, več kot 80 milijonov prebivalcev mora povečini ostajati doma. A medtem ko večina vlad po svetu uvaja prisilen nadzor nad lokacijami telefonov in druge oblike nadzora gibanja državljanov, so se v Nemčiji odločili za poskus, ki bi vzpodbudil prostovoljno sodelovanje državljanov pri gradnji podatkovnih zbirk. Z našo berlinsko dopisnico Polono Fijavž razmišljamo o nemškem pristopu k informacijski bitki proti virusu, o nadzoru omejitev gibanja in o moči udarca, ki ga bo zaradi epidemije utrpelo nemško gospodarstvo. Pa tudi o koronazabavah v Berlinu.


27.03.2020

Karmen Švegl, Bližnji vzhod

V 18. vzporedniku gledamo proti kriznim žariščem na Bližnjem vzhodu in se sprašujemo, kako ranljiva so v času epidemije koronavirusa begunska taborišča in kako ogrožene od vojn razrušene države. Kako se lahko na večjo epidemijo odzovejo Sirija, Irak, Jemen ali Gaza, jim grozi nova humanitarna kriza? Z našo bližnjevzhodno dopisnico Karmen Švegl razmišljamo o higienskih razmerah v prenapolnjenih begunskih taboriščih, zdravstvenih zmogljivostih za oskrbo obolelih in zmožnostih preventivnega ukrepanja v državah s stotisoči zaradi vojn razseljenih oseb.


20.03.2020

Vlasta Jeseničnik, Moskva

V 18. vzporedniku se tokrat obračamo proti vzhodu, natančneje proti največji državi na svetu, ki se je znašla v vrtincu sprememb, ki jo bodo zaznamovale v prihodnosti. Rusija v teh dneh ni le pod vplivom epidemije koronavirusa, ki se zaenkrat širi v manjšem obsegu kot v srednje- in zahodnoevropskih državah, zaradi nizkih cen nafte ji grozijo tudi velike gospodarske težave in obsežen proračunski primanjkljaj, obenem pa sprejemajo novo ustavo, ki bi predsedniku Putinu omogočila, da na oblasti ostane do leta 2036. Z našo moskovsko dopisnico Vlasto Jeseničnik razmišljamo o ruskih ukrepih proti širitvi virusa, gospodarskih posledicah epidemije in novi politični krajini, ki jo prinaša sprememba ustave.


13.03.2020

Mojca Širok, Bruselj

Po uradni razglasitvi pandemije, njeno žarišče je trenutno v Evropi, se celina sprašuje, kako naj se odzove na krizne razmere. Okužene so odkrili že v vseh evropskih državah, Evropska unija je sprostila 25 milijard evrov pomoči gospodarstvu, pojavljajo pa se vprašanja o solidarnosti med državami. Z bruseljsko dopisnico Mojco Širok razmišljamo, kako je unija pripravljena na zdravstveno krizo.


06.03.2020

Andrej Stopar, Washington

Volilni supertorek v ZDA še ni dokončno določil, kdo bo Trumpov protikandidat, ponudil pa je vpogled v razmerje moči v razdeljeni Demokratski stranki.


28.02.2020

Petra Kos Gnamuš, Dunaj

Avstrija je sredi zimske turistične sezone potrdila prve primere obolelelih za novim koronavirusom in zaradi vsesplošne zaskrbljenosti je nova vlada že dobila na mizo prvo nepričakovano krizo. Z našo dunajsko dopisnico Petro Kos Gnamuš razmišljamo o tem, kako uspešna je bila za zdaj turistična sezona na smučiščih, ali bi jo lahko ogrozil tudi izbruh koronavirusa in kako se na prvo krizo odziva nova avstrijska vlada Ljudske stranke in Zelenih. Slišali bomo tudi, kakšne stereotipe o Slovencih poznajo Avstrijci.


21.02.2020

Karmen Švegl, Iran

V Iranu potekajo parlamentarne volitve, a zaradi koronavirusa bo veliko volivcev, ki so tudi sicer razočarani nad svojimi politiki, ostalo doma.


14.02.2020

Boštjan Anžin, Beograd

Sarajevo in Beograd še vedno med najbolj onesnaženimi prestolnicami na svetu, novoizvoljeni kosovski premier napoveduje spremembe v odnosih s Srbijo, Makedonija pa je ratificirala vstop v Nato.


07.02.2020

Janko Petrovec, Rim

Pred začetkom znamenitega karnevala je v Benetkah zaradi jesenske visoke plime, ki je povzročila veliko škode, turistov občutno manj, približno 45 odstotkov manj kot lani v tem času. Turistov je ravno dovolj, da ulice niso prazne, povsod pa že potekajo priprave na karneval, ki se uradno začne jutri zvečer, trajal pa bo več tednov.


31.01.2020

Adrijan Bakič, London

Tako kot ob vstopu v EU, je tudi ob izstopu izšel kovanec za 50 penijev.


24.01.2020

Uroš Lipušček, Peking

Na Kitajskem začenjajo praznovanje novega leta, ta Pomladni festival, kot ga imenujejo, pa pomeni tudi največjo letno migracijo ljudi na svetu. Kitajci bodo v štiridesetih dneh opravili kar tri milijarde potovanj, še dodatne težave pa prinaša izbruh virusa, ki bi se lahko zaradi potujočih množic nenadzorovano širil. Z našim pekinškim dopisnikom Urošem Lipuščkom razmišljamo o množicah na cestah in letališčih, ki so zaradi varnostnih ukrepov letos precej manjše, ter o štiridesetih letih preseljevanja Kitajcev s podeželja v mesta, najbolj množični migraciji v zgodovini človeštva.


17.01.2020

Tanja Borčić Bernard, Zagreb

Na Hrvaškem so odločno zakorakali v novo leto in v politiki smo videli nekaj velikih premikov. Hrvaška je s 1. januarjem prevzela predsedovanje Evropski uniji, a tista bolj odmevna novica je prišla nekaj dni pozneje, ob drugem krogu predsedniških volitev, na katerem so Hrvati izbrali novega predsednika. Z našo zagrebško dopisnico Tanjo Borčić Bernard razmišljamo, v kakšnem položaju se je znašel novi predsednik Zoran Milanović, kakšne napake je naredila njegova protikandidatka Kolinda Grabar Kitarović in katere teme bo med predsedovanjem izpostavljala najmlajša članica Evropske unije.


10.01.2020

Vlasta Jeseničnik, Moskva

Po zaostrovanju razmer na Bližnjem vzhodu, ki jih je sprožil ameriški atentat na iranskega generala Solejmanija, tudi Rusija razmišlja, da so njeni interesi na Bližnjem vzhodu ogroženi. Hkrati pa se premiki dogajajo tudi na fronti, ki je moskovskim oblastem precej bližja – v zadnjih tednih so z ukrajinskimi oblastmi sklenili nekaj dogovorov, ki so pripeljali do izmenjave ujetnikov in pomiritve razmer na vzhodu Ukrajine. Z našo moskovsko dopisnico Vlasto Jeseničnik razmišljamo, kaj za prihodnost Ukrajine pomenijo premiki v odnosih z Rusijo, kako Rusi širijo svoj vpliv z energetsko diplomacijo in kakšno vlogo lahko v bližnjevzhodnem konfliktu odigra predsednik Putin s svojimi zavezniki.


27.12.2019

Igor Jurič, Bruselj

Z dopisniki iz Bruslja običajno govorimo o zapletenih birokratskih vijačnicah in labirintih Evropske unije, a ker med prazničnim časom tudi v tako zamotanih labirintih vlada malo zatišja, se tokrat pogovarjamo kar o Bruslju kot mestu. Naš dopisnik Igor Jurič nas odpelje na tek po mestu, med katerim spoznavamo življenje v različnih četrtih ter težave mesta s prometom in odpadki.


20.12.2019

Boštjan Anžin, Beograd

Srbija vse tesneje sodeluje s Kitajsko na političnem, gospodarskem in varnostnem področju.


13.12.2019

Brexit je po suvereni zmagi konservativcev neizbežen

Britanska politika je v zadnjih letih postajala vse bolj razdeljena in hitro spreminjajoča. Spori glede brexita, za katere je videti, kot da nimajo konca, so v ozadje potiskali žgoče družbene težave, ki so v predvolilni tekmi znova priplavale na površje. V volilne skrinjice so 12. decembra torej leteli tudi odgovori, kako Britanci vidijo svojo pot v prihodnost. Dan po predčasnih volitvah z našim londonskim dopisnikom Adrijanom Bakičem razmišljamo, kako bodo rezultati vplivali na prihajajoče izzive za britansko družbo, na sporazum z Evropsko unijo glede brexita in na nov politični zemljevid Združenega kraljestva.


06.12.2019

Andrej Stopar, Washington

Na srečanju ob 70. obletnici zveze Nato se je ameriški predsednik Donald Trump spustil v nekaj osebnih obračunov z drugimi svetovnimi voditelji in si odprl še nekaj novih zunanjepolitičnih front. Na domačem političnem prizorišču mu za ovratnik dihajo demokrati, ki pripravljajo ustavno obtožbo. Z našim washingtonskim dopisnikom Andrejem Stoparjem razmišljamo o tem, kako bodo procesi v zvezi s Trumpovo ukrajinsko afero vplivali na prihajajoče volitve, ali gre za resen poskus odstavitve predsednika ali le za kameram in fotoaparatom namenjeno politično tragikomedijo, analiziramo pa tudi Melanijin prispevek k drugačni božični podobi Bele hiše.


29.11.2019

Tanja Borčić Bernard, Zagreb

Iz Zagreba Tanja Borčić Bernard o stavki učiteljev, predvolilni kampanji za predsedniško mesto in predsedovanju Hrvaške Svetu Evropske unije.


22.11.2019

Petra Kos Gnamuš, Dunaj

O izginotju še zadnje kadilske oaze v srednji Evropi, iskanju nove vlade in koroški Slovenki Olgi Voglauer v avstrijskem parlamentu.


15.11.2019

Mojca Širok, Bruselj

V Bruslju je jesen zaznamovala negotovost na številnih področjih - brexit, iskanje novih komisarjev in grožnja podnebnih sprememb poganjajo dinamično politično dogajanje.


Stran 12 od 40
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov