Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Hitro povečevanje števila okuženih s koronavirusom v balkanskih državah napoveduje slabo poletje za turizem, že v Srbiji, ki je od vseh držav najbolj odprta, je zdajšnji upad števila turistov več kot devetdesetodstoten.
Balkan je območje, na katerem se ob začetku poletja hitro spreminja število okuženih s koronavirusom. Različne države pa hkrati sproščajo in zaostrujejo ukrepe. Ob hitrem številu povečevanja okužb se prebivalci več držav odpravljajo tudi na volitve, v Srbiji so jih izvedli prejšnji konec tedna, na Hrvaškem jih načrtujejo za to nedeljo. Poleti bodo volili tudi v Severni Makedoniji in Črni gori, na Kosovu pa so v obdobju prehoda med vladami.
"Včeraj je v Srbiji najbolj razburila odločitev predsednika, da bodo zaprli študentske domove. Takoj po tem so študentje protestirali in že sinoči so mediji začeli poročati, da si je predsednik premislil, da bodo ob upoštevanju strogih epidemioloških ukrepov lahko še naprej bivali v študentskih domovih." – Boštjan Anžin
Srbski šolski minister dodatno pojasnjuje, da so bili napačno obveščeni o številu okuženih študentov. Res je okuženih tristo, a le dvajset jih biva v študentskih domovih. Študentje pa kljub temu protestirajo naprej, želijo si brezplačno šolnino za prihodnje študijsko leto, ker pa so še vedno sredi izpitnega obdobja, bodo izpiti od zdaj naprej potekali na daljavo.
Življenje je v Beogradu potekalo že povsem normalno, zelo veliko je bilo druženja, tudi napovedani ukrepi pa niso bili tako drastični, kot so pričakovali. Predsednik Aleksander Vučić sicer pravi, da je želel Beograd zapreti za sedem dni, a se je po posvetu z epidemiologi premislil. Bodo pa od zdaj naprej kaznovani vsi, ki ne bodo nosili maske v zaprtih javnih prostorih.
"Navajeni smo že, da po medijih najprej zaokrožijo bolj drastične različice ukrepov in da smo zvečer pomirjeni, ko nas nagovori predsednik z drugačnimi informacijami."
Predvolilna kampanja v Severni Makedoniji se vrti okoli tega, kdo je kriv, da je tudi tam povečanje števila okužb tako veliko. Gre za podoben sistem, kot ga spremljamo v Srbiji, vse so odprli, slavili zmago nad koronavirusom in vlado, ki je sprejemala ukrepe, razglasili za velikega zmagovalca, na varnost razmer za izvedbo volitev pa so nakazali tudi z odprtjem mej in tem, da lahko v državo vstopa kdor koli.
Meja med Severno Makedonijo in Grčijo je še vedno zaprta, zato bodo letos v zadnji po večini dopustovali Srbi, ki drugam niti ne morejo. Z določenimi dovoljenji sicer lahko gredo na Hrvaško, v Slovenijo in dlje proti severu pa vsaj ta hip ne smejo.
"Dva dni pred vstopom v Grčijo je treba izpolniti obsežen formular. Na koncu vprašalnika vsak morebitni turist dobi posebno kodo, s katero pride na mejni prehod, kjer se potem odločijo, kako naprej."
V regiji vsi s prstom kažejo na Srbijo, da je kriva za povečano število okužb, v vseh državah pa je jasno, da je pred njimi nenavadno turistično poletje.
789 epizod
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Hitro povečevanje števila okuženih s koronavirusom v balkanskih državah napoveduje slabo poletje za turizem, že v Srbiji, ki je od vseh držav najbolj odprta, je zdajšnji upad števila turistov več kot devetdesetodstoten.
Balkan je območje, na katerem se ob začetku poletja hitro spreminja število okuženih s koronavirusom. Različne države pa hkrati sproščajo in zaostrujejo ukrepe. Ob hitrem številu povečevanja okužb se prebivalci več držav odpravljajo tudi na volitve, v Srbiji so jih izvedli prejšnji konec tedna, na Hrvaškem jih načrtujejo za to nedeljo. Poleti bodo volili tudi v Severni Makedoniji in Črni gori, na Kosovu pa so v obdobju prehoda med vladami.
"Včeraj je v Srbiji najbolj razburila odločitev predsednika, da bodo zaprli študentske domove. Takoj po tem so študentje protestirali in že sinoči so mediji začeli poročati, da si je predsednik premislil, da bodo ob upoštevanju strogih epidemioloških ukrepov lahko še naprej bivali v študentskih domovih." – Boštjan Anžin
Srbski šolski minister dodatno pojasnjuje, da so bili napačno obveščeni o številu okuženih študentov. Res je okuženih tristo, a le dvajset jih biva v študentskih domovih. Študentje pa kljub temu protestirajo naprej, želijo si brezplačno šolnino za prihodnje študijsko leto, ker pa so še vedno sredi izpitnega obdobja, bodo izpiti od zdaj naprej potekali na daljavo.
Življenje je v Beogradu potekalo že povsem normalno, zelo veliko je bilo druženja, tudi napovedani ukrepi pa niso bili tako drastični, kot so pričakovali. Predsednik Aleksander Vučić sicer pravi, da je želel Beograd zapreti za sedem dni, a se je po posvetu z epidemiologi premislil. Bodo pa od zdaj naprej kaznovani vsi, ki ne bodo nosili maske v zaprtih javnih prostorih.
"Navajeni smo že, da po medijih najprej zaokrožijo bolj drastične različice ukrepov in da smo zvečer pomirjeni, ko nas nagovori predsednik z drugačnimi informacijami."
Predvolilna kampanja v Severni Makedoniji se vrti okoli tega, kdo je kriv, da je tudi tam povečanje števila okužb tako veliko. Gre za podoben sistem, kot ga spremljamo v Srbiji, vse so odprli, slavili zmago nad koronavirusom in vlado, ki je sprejemala ukrepe, razglasili za velikega zmagovalca, na varnost razmer za izvedbo volitev pa so nakazali tudi z odprtjem mej in tem, da lahko v državo vstopa kdor koli.
Meja med Severno Makedonijo in Grčijo je še vedno zaprta, zato bodo letos v zadnji po večini dopustovali Srbi, ki drugam niti ne morejo. Z določenimi dovoljenji sicer lahko gredo na Hrvaško, v Slovenijo in dlje proti severu pa vsaj ta hip ne smejo.
"Dva dni pred vstopom v Grčijo je treba izpolniti obsežen formular. Na koncu vprašalnika vsak morebitni turist dobi posebno kodo, s katero pride na mejni prehod, kjer se potem odločijo, kako naprej."
V regiji vsi s prstom kažejo na Srbijo, da je kriva za povečano število okužb, v vseh državah pa je jasno, da je pred njimi nenavadno turistično poletje.
Tanja Borčić Bernard o začetku turistične sezone na Hrvaškem, zamiku odprtja Pelješkega mosta in o odzivih hrvaške politike na rezultate slovenskih volitev.
Z dopisnikom Andrejem Stoparjem razmišljamo o Muskovem prevzemu Twitterja, izvolitvi prve temnopolte vrhovne sodnice in grožnji z jedrsko vojno.
Z dopisnico Karmen Švegl razmišljamo o bojevanju na vzhodu Ukrajine in o obljubah zahodnih voditeljev.
V 18. vzporedniku se odpravljamo v Italijo, kamor bodo ta konec tedna uprte oči številnih kristjanov po vsem svetu.
O predvolilni kampanji v Franciji se pogovarjamo z našo dopisnico Mojco Širok.
V 18. vzporedniku se nam oglasi Gašper Andrinek, ki v teh dneh raziskuje družbeno in politično sliko v baltskih državah.
V 18. vzporedniku se odpravljamo h kolegu Janu Grilcu, ki se te dni mudi na Madžarskem.
Naša dopisnica iz Berlina Polona Fijavž o trenutnih razmerah na Poljskem, ki množično sprejema begunce iz Ukrajine.
Z Andrejem Stoparjem o najnovejših Putinovih potezah ob invaziji, vplivu komunikacije voditeljev na razplet vojne in odzivu ameriške administracije na dogajanje.
Vlasta Jeseničnik spremlja dogajanje na frontnih črtah v Ukrajini in poroča o razpoloženju na ulicah ruskega glavnega mesta.
Eden izmed največjih težav naše južne sosede je tudi delovanje pravne države poroča Tanja Borčič Bernard.
Amerika trenutno ni pripravljena poslati vojake na teren, recimo v Ukrajino, da bi se tam borili, sporoča dopisnik Andrej Stopar.
Dopisnica Polona Fijavž o vlogi Nemčije pri reševanju rusko-ukrajinskega spora, stiskah beguncev na belorusko-poljski meji in spremembah nove nemške vlade v koalicijski pogodbi.
Nedavno pridobljen naziv Evropske prestolnice kulture, rekordne razsežnosti epidemije in nadaljevanje sage Đoković. Vse to so bili razlogi, da smo tokrat v Srbijo poklicali dopisnika z Balkana Boštjana Anžina.
Francosko predsedovanje Svetu Evropske unije, prevzeli so ga od Slovenije, naj bi zaznamovala predvsem vprašanja evropske strateške suverenosti, upravljanja migracij, gospodarske rasti, usklajena s podnebnimi cilji z in seveda s covidom-19. S predstavitve francoskega predsedovanja iz Pariza se oglaša Igor Jurič.
Z Jankom Petrovcem iz Rima o osrednjih božičnih praznovanjih, političnem usklajevanju o novem predsedniku države in sezoni na italijanskih smučiščih.
V 18. vzporedniku razmišljamo o grožnji novega spopada v Evropi. Rusija je namreč z namestitvijo velikega števila vojakov in opreme ob ukrajinski meji sprožila ostre odzive držav članic Nata. Z našo moskovsko dopisnico Vlasto Jeseničnik razmišljamo, kako resna je možnost spopadov, s kakšnimi pritiski se spopada ruska opozicija in kakšni so odzivi na nagrado Saharova, ki jo je letos prejel Aleksej Navalni. Pogledamo pa tudi na politično problematični Severni Kavkaz in na tamkajšnjo razvijajočo se turistično industrijo.
Z dunajsko dopisnico Petro Kos Gnamuš o epidemioloških ukrepih ob božiču, obveznem cepljenju, novi vladi in politični zapuščini Sebastiana Kurza.
Karmen Švegl z Bližnjega vzhoda o možnih izidih obnovljenih mednarodnih pogajanj o iranskih jedrskih ambicijah, izraelskih opozorilih o vojaškem napadu na iranske jedrske objekte in begunski krizi v Belorusiji.
Neveljaven email naslov