Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Z dopisnico Karmen Švegl o stanju po eksploziji, prostovoljni pomoči mladih Libanoncev, o obljubljeni finančni in materialni pomoči mednarodne skupnosti ter protivladnih protestih.
Eksplozija, ki je prejšnji teden uničila velik del Bejruta, je še dodatno prizadela državo v dolgoletni krizi. 2700 ton nepravilno uskladiščenega amonijevega nitrata je popolnoma uničilo pristanišče v Libanonu, prek katerega je v državo prišla večina hrane. Domačini se bojijo pomanjkanja in številni vsak dan protestirajo proti političnim elitam, ki jih krivijo za nastalo situacijo.
"Silovita eksplozija, ki je razdejala Bejrut, nima smisla in je ni mogoče razumeti. Ljudje so prestrašeni in obupani. To eksplozijo vidijo kot znak, da svet, kakršnega so poznali, ne bo nikoli več prišel v ustaljene tirnice." – Karmen Švegl
Libanonci, ki so sicer znani po jekleni volji, se tako soočajo z veliko globljimi težavami od porušenih stavb in uničenih avtomobilov. Gospodarstvo je v hudih težavah in očitno ga politika ne zna rešiti, ljudje stradajo in to je problem. Srednjega razreda v Libanonu skoraj ni. Če so še pred šestimi meseci prebivalci zaslužili 1000 dolarjev na mesec, njihov zaslužek danes znaša manj kot 200 dolarjev.
"Libanonski funt je vsak dan vreden manj. Za en dolar je trebna odšteti 7300 libanonskih funtov, še pred šestimi meseci jih je bilo dovolj 1500."
Številni državljani so izgubili službo, številni dobivajo le še polovico svoje plače. Ljudje enostavno nimajo nobenega denarja več, zato večinoma le še čakajo na pomoč, ki prihaja iz tujine. Trenutno Libanonci potrebujejo marsikaj, država ni poskrbela niti za strateške rezerve žita. Vsaj mesečno zalogo jim bodo tako omogočili Združeni narodi. V eksploziji je bilo uničene tudi veliko opreme, ki jo bolnišnice v času covida-19 še kako potrebujejo. "Število okužb s koronavirusom narašča, predvsem zaradi druženja, ki se vzpostavlja ob pomoči na ulicah."
Eksplozija pa je pod sabo pokopala še en razlog za veliko nezadovoljstvo v Libanonu. Od oktobra lani se dogajajo protivladni protesti in nemiri, ki so plod neprevetrenega političnega vzdušja v državi. Že 30 let vladajo celotni družinski klani ljudi, ki so uspeli obdržati vpliv v državi. Izmenjujejo se na političnih stolčkih, predvsem zato, da imajo finančno korist. Zato najbrž vidijo tujo pomoč, ki bi lahko vrnila prebivalstvo na vsaj malo višji nivo življenjskega standarda, kot še posebej donosno.
"Politiki menijo, da se bodo od prihodu tuje finančne pomoči v državo nemiri in protesti pomirili, manj bo jeze. Ljudje so tako revni, tako lačni, da jih bo finančna pomoč vsaj začasno malo pomirila. To je država, ki je zadnjih nekaj desetletij živela od sponzorstva."
789 epizod
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Z dopisnico Karmen Švegl o stanju po eksploziji, prostovoljni pomoči mladih Libanoncev, o obljubljeni finančni in materialni pomoči mednarodne skupnosti ter protivladnih protestih.
Eksplozija, ki je prejšnji teden uničila velik del Bejruta, je še dodatno prizadela državo v dolgoletni krizi. 2700 ton nepravilno uskladiščenega amonijevega nitrata je popolnoma uničilo pristanišče v Libanonu, prek katerega je v državo prišla večina hrane. Domačini se bojijo pomanjkanja in številni vsak dan protestirajo proti političnim elitam, ki jih krivijo za nastalo situacijo.
"Silovita eksplozija, ki je razdejala Bejrut, nima smisla in je ni mogoče razumeti. Ljudje so prestrašeni in obupani. To eksplozijo vidijo kot znak, da svet, kakršnega so poznali, ne bo nikoli več prišel v ustaljene tirnice." – Karmen Švegl
Libanonci, ki so sicer znani po jekleni volji, se tako soočajo z veliko globljimi težavami od porušenih stavb in uničenih avtomobilov. Gospodarstvo je v hudih težavah in očitno ga politika ne zna rešiti, ljudje stradajo in to je problem. Srednjega razreda v Libanonu skoraj ni. Če so še pred šestimi meseci prebivalci zaslužili 1000 dolarjev na mesec, njihov zaslužek danes znaša manj kot 200 dolarjev.
"Libanonski funt je vsak dan vreden manj. Za en dolar je trebna odšteti 7300 libanonskih funtov, še pred šestimi meseci jih je bilo dovolj 1500."
Številni državljani so izgubili službo, številni dobivajo le še polovico svoje plače. Ljudje enostavno nimajo nobenega denarja več, zato večinoma le še čakajo na pomoč, ki prihaja iz tujine. Trenutno Libanonci potrebujejo marsikaj, država ni poskrbela niti za strateške rezerve žita. Vsaj mesečno zalogo jim bodo tako omogočili Združeni narodi. V eksploziji je bilo uničene tudi veliko opreme, ki jo bolnišnice v času covida-19 še kako potrebujejo. "Število okužb s koronavirusom narašča, predvsem zaradi druženja, ki se vzpostavlja ob pomoči na ulicah."
Eksplozija pa je pod sabo pokopala še en razlog za veliko nezadovoljstvo v Libanonu. Od oktobra lani se dogajajo protivladni protesti in nemiri, ki so plod neprevetrenega političnega vzdušja v državi. Že 30 let vladajo celotni družinski klani ljudi, ki so uspeli obdržati vpliv v državi. Izmenjujejo se na političnih stolčkih, predvsem zato, da imajo finančno korist. Zato najbrž vidijo tujo pomoč, ki bi lahko vrnila prebivalstvo na vsaj malo višji nivo življenjskega standarda, kot še posebej donosno.
"Politiki menijo, da se bodo od prihodu tuje finančne pomoči v državo nemiri in protesti pomirili, manj bo jeze. Ljudje so tako revni, tako lačni, da jih bo finančna pomoč vsaj začasno malo pomirila. To je država, ki je zadnjih nekaj desetletij živela od sponzorstva."
Kitajska in Evropska unija se glede političnih vprašanj pogosto znajdeta na različnih bregovih, kljub temu pa gospodarsko sodelovanje vztrajno raste. Izrazit primer so izdelki visokotehnoloških industrij - v EU jih največ uvozimo prav s Kitajske, lani jih je bilo kar za 130 milijard evrov. Z našim dopisnikom Urošem Lipuščkom se odpravimo na pot po kitajski visokotehnološki industriji, se zapeljemo s samovozečim avtobusom in razmišljamo o možnostih sodelovanja med Slovenijo in Kitajsko pri razvoju umetne inteligence. Zaletimo se tudi v kitajski spletni požarni zid.
Združeno kraljestvo se je po štirih letih ognjevitih razprav, treh prestavitvah brexita in napovedanih že drugih predčasnih volitvah znašlo v zelo nezavidljivem položaju. Parlament je serijsko zavračal predloge predsednika vlade Borisa Johnsona, vlada ni izpolnila svoje obljube o dokončnem odhodu iz EU do konca oktobra ne glede na vse okoliščine. Del političnih strank si želi novega referenduma, del dokončne potrditve sporazuma, na ulicah se vrstijo protesti nasprotnikov in podpornikov brexita, nesoglasja se poglabljajo.
Reportaža z obmejnega območja razkriva novo ravnotežje moči v severni Siriji.
Jesen na Balkanu prinaša politične preobrate, Albanija in Severna Makedonija brez zelene luči za začetek pristopnih pogajanj.
V Rusiji so praznovali 67. rojstni dan Vladimirja Putina, ob tem so opozicijski protesti v Moskvi vedno močnejši, česar pa ne čutijo v najmanj poseljeni ruski republiki Altaj.
V Atenah prve velike stavke po ustoličenju nove grške vlade, begunska kriza na grških otokih in zapleteno sojenje politični stranki.
Strankarsko in sploh politično življenje v Italiji je že nekaj časa zelo burno, ledenik grozi, da bo zgrmel z Mont Blanca, v cerkvenih krogih pa v ospredje prihajata odnos Vatikana do varovanja okolja ter nazadnje še vprašanje ohranjanja duhovniškega celibata v Rimskokatoliški cerkvi.
Trump noče vojne v Bližnjem vhodu in celotno politično življenje v ZDA se že vrti okoli volitev
Poklicali smo dopisnika v Beogradu Boštjana Anžina, ki je spregovoril o eksodusu srbskih državljanov, volitvah na Kosovem in incidentu na hrvaško-srbski meji.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Poklicali smo Janka Petrovca v Rim, ki je podrobno spremljal vladno krizo, sinodo valdeške cerkve in preporod tradicionalne glasbe in plesa tárante.
V 18. vzporednik se iz Bruslja oglaša naš dopisnik Igor Jurič. Govorimo o izzivih, ki čakajo nastajajočo novo Evropsko komisijo, dotaknili pa se bomo tudi teme, ki se ji v povezavi z Evropsko unijo skoraj ne moremo izogniti – brexita.
Končuje se drugi največji muslimanski praznik Kurban-bajram. Verniki se počasi vračajo tudi iz Hadža, oziroma tradicionalnega romanja v Meko. Jemen je medtem razpadel na sever, kjer vlada šiitska skupina, in jug, kjer so oblast prevzeli seperatisti. Ogromno tamkajšnjih prebivalcev je zaradi lakote in ekološke katastrofe, ki sta neposredni posledici vojne, umrlo.
V Berlinu so junija sprejeli zakon o električnih skirojih. Omejitev je 20 km/h, pravila so podobna kot za kolesarje. Čelade niso potrebne in če ni kolesarske steze, se lahko vozijo po pločnikih.
Pred vrati so volitve v Avstriji, zaenkrat kaže da bo ljudska stranka prepričljivo zmagala. Ni pa še jasno, kdo bo v koaliciji."Še nikoli se ni toliko govorilo o tem, da so stranke brez pribite pare. Skupno naj bi si stranke za kampanje sposodile kar 26 milijonov evrov."Poleg dokončne prepovedi kajenja v zaprtih prostorih, bodo v Avstriji prepovedali tudi uporabo plastičnih vrečk. Medtem pa je kot kaže boja za pravice manjšin konec."Generacije, ki jim je to veliko pomenilo, se počasi poslavljajo, mladi pa nimajo nobenega interesa, da bi se borili za manjšinske pravice."
Z aktualnim dogajanjem v Rusiji nas seznanja Vlasta Jeseničnik, ki smo jo poklicali v Moskvo.
V zadnjih tednih je Janko Petrovec poročali predvsem o primeru Sea Watch. Gre za nemško humanitarno organizacijo, katere ladja pod nizozemsko zastavo rešuje migrante v Sredozemlju. Sea Watch je ena najbolj bojevitih človekoljubnih organizacij v Sredozemlju – ena redkih, ki ni hotela podpisati niti pravilnika o delovanju na morju nekdanjega ministra Minnitija pred dvema letoma.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic. Tokrat se Damjan Zorc pogovarja z Urošem Lipuškom, ki večino leta preživi v Pekingu.
Neveljaven email naslov