Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Z dopisnikom Jankom Petrovcem o gospodarskih posledicah italijanskih mest na turizem, o začetku novega šolskega leta, o novem volilnem zakonu in o jesenski festivalski sezoni.
V Italiji se tik pred začetkom šolskega leta spopadajo z novim valom okužb, hkrati pa skušajo čim bolje izkoristiti poletno turistično sezono. Prvič po maju so zabeležili več kot 1000 novih okužb s koronavirusom v enem dnevu. Italijanski minister za zdravje, Roberto Speranza, je izjavil, da ne nameravajo ponovno "zapreti" države kot pred meseci, a vseeno se pred začetkom novega šolskega leta pripravljajo nove ukrepe za preprečevanje širjenja virusa.
"Če se je število aktivnih primerov prejšnji mesec gibalo med 12 in 13 tisoč, jih imamo v Italiji zdaj znova 22 tisoč. Vendar pa je slika zdaj vendarle precej drugačna kot spomladi: v bolnišnicah je samo 1200 ljudi, od tega na intenzivni negi 67, velika večina novoodkritih pozitivnih pa so nesimptomatični in mladi ljudje. Razlog je preprost: število brisov, ki jih v Italiji vzamejo vsak dan, je preseglo 90 tisoč – to pa predvsem na račun obveznega testiranja povratnikov s počitnic v Španiji, Grčiji, Hrvaški in na Malti." – Janko Petrovec
Čez približno mesec dni v Italiji načrtujejo ustavni referendum o skrčenju števila parlamentarcev, ki so ga spomladi zaradi epidemije že morali prestaviti.
"Gre za preprosto in hkrati revolucionarno novost. Italijanski parlament ima 950 parlamentarcev. Po ustavnem zakonu, ki so ga sprejeli lani oktobra, se bo število poslancev, izvoljenih na naslednjih volitvah, skrčilo na 400, število izvoljenih senatorjev pa na 200. Novi parlament bo torej imel za dobro tretjino manj izvoljenih - ali skupaj 600, k čemur je treba dodati do največ pet dosmrtnih senatorjev. Veliko presenečenje bi bilo, če zakon ne bi dobil potrebne podpore. Vendar pa marsikoga upravičeno skrbi – zlasti v manjših deželah, ki bodo imele po novem bistveno slabšo zastopanost predvsem v senatu. Proti spremembi so tudi v slovenski manjšini, in to zaradi možnosti slovenskega zastopstva v parlamentu."
Tudi turizem, ki je ena močnejših italijanskih panog, je letos trpel. V okolici Rima je bila turistična slika precej porazna. Nekoliko več turistov je bilo na ulicah in trgih šele sredi avgusta. Romarjev v Vatikanu je zelo malo, hoteli s petimi zvezdicami, v katere so hodili predvsem Američani, Rusi in Arabci, so po večini še zaprti. Prvi turistični avtobusi so se po mestu pokazali šele prejšnji teden. Podobno je v drugih velikih turističnih mestih, kot so Benetke in Firence, hud izpad pa je doživel tudi Milano, predvsem zaradi odsotnosti velikih sejemskih in modnih dogodkov.
"Toda ni vse črno. V poletnih letoviščih so zmerno optimistični: če na italijanskih plažah letos manjkajo Nemci in ostali tujci, pa je zato toliko več Italijanov ostalo doma. Toda moda tega poletja je ponovno odkrivanje podeželja in srednjeveških mestec, ki jim v Italiji pravijo 'borghi'. Veliko ljudi je počitnice izkoristilo za odkrivanje teh starih zakladov države, med katerimi je na tisoče na pol zapuščenih. To poletje so se številni Italijani počutili varneje, če so bili daleč od množice."
789 epizod
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Z dopisnikom Jankom Petrovcem o gospodarskih posledicah italijanskih mest na turizem, o začetku novega šolskega leta, o novem volilnem zakonu in o jesenski festivalski sezoni.
V Italiji se tik pred začetkom šolskega leta spopadajo z novim valom okužb, hkrati pa skušajo čim bolje izkoristiti poletno turistično sezono. Prvič po maju so zabeležili več kot 1000 novih okužb s koronavirusom v enem dnevu. Italijanski minister za zdravje, Roberto Speranza, je izjavil, da ne nameravajo ponovno "zapreti" države kot pred meseci, a vseeno se pred začetkom novega šolskega leta pripravljajo nove ukrepe za preprečevanje širjenja virusa.
"Če se je število aktivnih primerov prejšnji mesec gibalo med 12 in 13 tisoč, jih imamo v Italiji zdaj znova 22 tisoč. Vendar pa je slika zdaj vendarle precej drugačna kot spomladi: v bolnišnicah je samo 1200 ljudi, od tega na intenzivni negi 67, velika večina novoodkritih pozitivnih pa so nesimptomatični in mladi ljudje. Razlog je preprost: število brisov, ki jih v Italiji vzamejo vsak dan, je preseglo 90 tisoč – to pa predvsem na račun obveznega testiranja povratnikov s počitnic v Španiji, Grčiji, Hrvaški in na Malti." – Janko Petrovec
Čez približno mesec dni v Italiji načrtujejo ustavni referendum o skrčenju števila parlamentarcev, ki so ga spomladi zaradi epidemije že morali prestaviti.
"Gre za preprosto in hkrati revolucionarno novost. Italijanski parlament ima 950 parlamentarcev. Po ustavnem zakonu, ki so ga sprejeli lani oktobra, se bo število poslancev, izvoljenih na naslednjih volitvah, skrčilo na 400, število izvoljenih senatorjev pa na 200. Novi parlament bo torej imel za dobro tretjino manj izvoljenih - ali skupaj 600, k čemur je treba dodati do največ pet dosmrtnih senatorjev. Veliko presenečenje bi bilo, če zakon ne bi dobil potrebne podpore. Vendar pa marsikoga upravičeno skrbi – zlasti v manjših deželah, ki bodo imele po novem bistveno slabšo zastopanost predvsem v senatu. Proti spremembi so tudi v slovenski manjšini, in to zaradi možnosti slovenskega zastopstva v parlamentu."
Tudi turizem, ki je ena močnejših italijanskih panog, je letos trpel. V okolici Rima je bila turistična slika precej porazna. Nekoliko več turistov je bilo na ulicah in trgih šele sredi avgusta. Romarjev v Vatikanu je zelo malo, hoteli s petimi zvezdicami, v katere so hodili predvsem Američani, Rusi in Arabci, so po večini še zaprti. Prvi turistični avtobusi so se po mestu pokazali šele prejšnji teden. Podobno je v drugih velikih turističnih mestih, kot so Benetke in Firence, hud izpad pa je doživel tudi Milano, predvsem zaradi odsotnosti velikih sejemskih in modnih dogodkov.
"Toda ni vse črno. V poletnih letoviščih so zmerno optimistični: če na italijanskih plažah letos manjkajo Nemci in ostali tujci, pa je zato toliko več Italijanov ostalo doma. Toda moda tega poletja je ponovno odkrivanje podeželja in srednjeveških mestec, ki jim v Italiji pravijo 'borghi'. Veliko ljudi je počitnice izkoristilo za odkrivanje teh starih zakladov države, med katerimi je na tisoče na pol zapuščenih. To poletje so se številni Italijani počutili varneje, če so bili daleč od množice."
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
V 18. vzporednik se iz bele in praznične Moskve oglaša dopisnica Vlasta Jeseničnik.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Kitajska velemesta se vse bolj dušijo v smogu, še dosti hujše okoljske zagate pa daljnovzhodni velikanki grozijo ob koncu 21. stoletja. Po novi znanstveni študiji o pregrevanju ozračja bo takrat velik del Kitajske pod vodo, druge dele pa bo prizadela huda suša. Več Uroš Lipušček.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Uroš Lipušček se je iz Pekinga javil sredi kitajskega zlatega tedna, največjega praznika, s katerim se spominjajo ustanovitve Ljudske republike Kitajske. “Teden dni ljudje ne delajo, vsaj ves javni sektor, nekatere privatne tovarne vseeno obratujejo.” Sicer pa se v Pekingu spopadajo s težavo, ki so se je skoraj že privadili – s hudim smogom. Onesnaženje zraka je ena izmed tematik, s katero so se oblasti začele intenzivno ukvarjati, a do znatnega izboljšanja zraka je še vsaj 10 do 15 let. Močno odmevajo tudi Nobelove nagrade, saj je ena izmed prejemnic nagrade za medicino Kitajka JouJou Tu, ki je odkrila zdravilo, ki znižuje stopnjo smrtnosti pri bolnikih z malarijo.
Več kot 230.000 prebežnikov je samo v zadnjih mesecih v Nemčiji zaprosilo za azil, uradni Berlin pa je številko, koliko beguncev bo sprejel, že večkrat popravil navzgor, nazadnje na milijon. A zadnje dni bolj kot begunska problematika nemške medije zaposluje afera ‘dieselgate’ – nemški avtomobilistični gigant je s svojimi dejanji močno pretresel ne samo temelje Volkswagna, ampak celotne nemške avtomobilistične industrije. In ko je zamajano zaupanje v vsemogočni nemški avto je mogoče vse.
Evropska unija kljub več mesecev trajajoči begunski krizi in izzivom, ki jih prinaša, ni našla zanesljivih in dolgoročnih rešitev. Še več: države v jugovzhodni Evropi se vsaka po svoje lotevajo težav: Madžarska s postavljanjem žičnatih ograj, Hrvaška s preusmerjanjem beguncev proti schengenskim mejam in tako naprej. Države na Balkanu druga drugo obtožujejo neprimernega ravnanja in grozijo s sankcijami. Ali bo kaj drugače po torkovem srečanju notranjih ministrov v Bruslju in po vrhu šefov držav dan pozneje? Pa tudi o Grčiji po volitvah in o začetku šolskega leta v Belgiji smo se pogovarjali z našim dopisnikom Matjažem Troštom.
Neveljaven email naslov