Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Z berlinsko dopisnico Polono Fijavž o vključitvi več tisoč beguncev v nemško družbo, njihovem položaju, izobrazbi in zaposlitvi ter posledicah, ki jih je imela odločitev Merklove, da odpre vrata za prosilce za azil.
Pred petimi leti, ko je več tisoč beguncev z Bližnjega vzhoda prek številnih evropskih meja skušalo doseči nemško mejo, se je kanclerka Angela Merkel odzvala z izjavo, da je Nemčija močna država in da zmore premostiti to krizo. To je sprožilo burne odzive v številnih državah, največ razprav pa seveda na nemških tleh.
"Ta vključitev je bila uspešna, celo bolj kot takrat, ko so pred 50. leti v Nemčijo prišli turški priseljenci, ki še danes niso povsem integrirani. Tokrat pa je prišla tolikšna količina ljudi, da so bili potrebni načrti, zato je integracija morala biti intenzivna."
Polona je bila leta 2015 v Berlinu, v Münchnu, na avstrijsko-nemški meji, kjer je spremljala prihode beguncev in nameščanje, njihove težave po eni in težave mest po drugi strani. Zdaj pa po petih letih tisto obdobje in njegov vpliv na današnjo nemško družbo vidi nekoliko drugače:
"Na začetku so bili globoko zaskrbljeni in negotovi, kaj se je z nemško družbo zgodilo in kaj bo iz nje nastalo. To je bil en narod, vsi so bili Nemci, živeli so na istem ozemlju, ampak sovraštvo med njimi je bilo ogromno. Danes se zdi, da so se te strasti nekoliko umirile. Razlog je mogoče v tem, ker se je Nemčija kot bogata država dobro lotila tega projekta. Ljudje so zdaj nekoliko bolj zadovoljni in manj polarizirani."
789 epizod
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Z berlinsko dopisnico Polono Fijavž o vključitvi več tisoč beguncev v nemško družbo, njihovem položaju, izobrazbi in zaposlitvi ter posledicah, ki jih je imela odločitev Merklove, da odpre vrata za prosilce za azil.
Pred petimi leti, ko je več tisoč beguncev z Bližnjega vzhoda prek številnih evropskih meja skušalo doseči nemško mejo, se je kanclerka Angela Merkel odzvala z izjavo, da je Nemčija močna država in da zmore premostiti to krizo. To je sprožilo burne odzive v številnih državah, največ razprav pa seveda na nemških tleh.
"Ta vključitev je bila uspešna, celo bolj kot takrat, ko so pred 50. leti v Nemčijo prišli turški priseljenci, ki še danes niso povsem integrirani. Tokrat pa je prišla tolikšna količina ljudi, da so bili potrebni načrti, zato je integracija morala biti intenzivna."
Polona je bila leta 2015 v Berlinu, v Münchnu, na avstrijsko-nemški meji, kjer je spremljala prihode beguncev in nameščanje, njihove težave po eni in težave mest po drugi strani. Zdaj pa po petih letih tisto obdobje in njegov vpliv na današnjo nemško družbo vidi nekoliko drugače:
"Na začetku so bili globoko zaskrbljeni in negotovi, kaj se je z nemško družbo zgodilo in kaj bo iz nje nastalo. To je bil en narod, vsi so bili Nemci, živeli so na istem ozemlju, ampak sovraštvo med njimi je bilo ogromno. Danes se zdi, da so se te strasti nekoliko umirile. Razlog je mogoče v tem, ker se je Nemčija kot bogata država dobro lotila tega projekta. Ljudje so zdaj nekoliko bolj zadovoljni in manj polarizirani."
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Dopisnica z Dunaja Petra Kos Gnamuš o tem, zakaj je Dunaj najboljše mesto za bivanje na svetu in o tem, da avstrijska vlada sprejema nepriljubljene ukrepe.
Erika Štular je naša dopisnica iz Bruslja. Z Damjanom Zorcem sta spregovorila o Grexitu, ki se ni zgodil, in o Brexitu, ki naj bi se zgodil kmalu. Iz bruseljskih postajališč nameravajo po dveh letih umakniti oborožene vojake, županja Amsterdama pa je uvedla kazen 140 evrov za uriniranje na javnih prostorih.
Ukradena letala, knjiga bivše sodelavke predsednika Trumpa in upokojitev Roberta Redforda:
Tanja Borčič Bernard se je tokrat oglasila s Hvara. V začetku avgusta je na Hrvaškem najbolj aktualna tema že tradicionalno obletnica operacije Nevihta, na katero imata hrvaška in srbska stran zelo različne poglede.
Iz vroče Italije se je v 18. vzporednik oglasil naš rimski dopisnik Janko Petrovec.
Beograjski dopisnik Boštjan Anžin je poročal o srbskem prometnem kaosu, katastrofalnem požaru v Grčiji, šahovski partiji med Srbijo in Kosovom ter o razmerah v Črni gori.
Predsedniški sistem v Turčiji. Erdogana kritiki tudi po tihem nočejo več kritizirati. V Turčijo prihaja več Slovencev. Obisk se je povečal po zlatu košarkarske reprezentance in morda tudi zaradi televizijskih zvezdnikov. V Iranu preganjajo dekle, ki je objavljalo posnetke plesa.
Matjaž Trošt se je oglasil iz Bruslja in poročal o nogometni evforiji in o dilemi, kdo bo sploh imel čas sprejeti ameriškega predsednika Donalda Trumpa.
Nemčija je šokirana in pretresena, sporoča Polona Fijavž, ki je v zadnjih dneh spremljala maratonska politična pogajanja med kanclerko Angelo Merkel in notranjim ministrom Horstom Seehoferjem.
V 18. vzporednik je poklicala Vlasta Jeseničnik iz Moskve.
Avstrija, od koder se javlja dopisnica Petra Kos Gnamuš, s prvim julijem prevzema predsedovanje Evropski uniji.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Našega dopisnika je v Peking poklical Damjan Zorc. Pogovarjala sta se o zapletih med Združenimi državami Amerike in Kitajsko. Medtem ko so vse oči sveta osredotočene zgolj na to, ali se bo ameriški predsednik Donald Trump srečal s severnokorejskim voditeljem Kim Jong Unom, se med ZDA in Kitajsko zapleta na trgovinskem področju.
V 18. vzporednik se je oglasila dopisnica Erika Štular iz Bruslja
Na Zahodnem bregu na nadzornih točkah izraelske vojske znova potekajo protesti Palestincev, s čimer danes zaznamujejo dan katastrofe v spomin na ustanovitev države Izrael pred 70 leti.
40 let po umoru predsednika vlade Italijani skušajo postaviti njegov lik in delo v zgodovinski okvir. Aktualna politična situacija: pat pozicija.
V 18. vzporednik se je iz New Yorka oglasil Edvard Žitnik. Praznik dela ima korenine v ZDA, a ga tam ne slavijo, je zgolj poglavje v zgodovinskih učbenikih:
Neveljaven email naslov