Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Poleg dejstva, da se v Rusiji od začetka oktobra število odkritih primerov strmo povečuje, se je država v zadnjih mesecih zapletla v dva nova konflikta, v katerih ima veliko vlogo.
Tudi Rusija se, tako kot vsi preostali v Evropi, spet spopada z novimi rekordi v številu novih okužb s koronavirusom. Ta teden so dosegli tudi novo najvišje število umrlih v enem dnevu, 320 ljudi je izgubilo življenje v torek. Je spet najbolj na udaru Moskva in kakšne ukrepe tokrat sprejemajo ruske oblasti, odgovarja naša dopisnica Vlasta Jeseničnik.
"Največ okuženih je v ruski prestolnici, kjer pa ne glede na to, da se virus širi, ostrih ukrepov za zaostritev epidemije za zdaj niso sprejeli. Čeprav se bolnišnice polnijo in se koronavirus širi hitreje, pa se vlada več kot očitno želi izogniti popolnemu zaprtju gospodarstva. Zato je odprto vse."
Hkrati z epidemijo pa se mora ruska oblast ukvarjati z vse bolj kritičnim dogajanjem na kriznih območjih, v katerih je prisotna in vpletena. V zadnjem mesecu so v ospredju spopadi med armenskimi in azerbajdžanskimi silami v Gorskem Karabahu, kjer je Rusija že dvakrat neuspešno skušala doseči premirje. Ta teden je že po nekaj urah propadlo še tretje premirje.
"Rusija se zavzema za politično rešitev krize, južni Kavkaz je njeno interesno območje. Putin je obe strani znova pozval k takojšnji prekinitvi ognja. Rusija in Armenija sta zaveznici v organizaciji o kolektivni varnosti in če bi Azerbajdžan napadel Armenijo, bi Rusija morala pomagati. Moskva pa odnosov z Bakujem ne želi poslabšati."
789 epizod
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Poleg dejstva, da se v Rusiji od začetka oktobra število odkritih primerov strmo povečuje, se je država v zadnjih mesecih zapletla v dva nova konflikta, v katerih ima veliko vlogo.
Tudi Rusija se, tako kot vsi preostali v Evropi, spet spopada z novimi rekordi v številu novih okužb s koronavirusom. Ta teden so dosegli tudi novo najvišje število umrlih v enem dnevu, 320 ljudi je izgubilo življenje v torek. Je spet najbolj na udaru Moskva in kakšne ukrepe tokrat sprejemajo ruske oblasti, odgovarja naša dopisnica Vlasta Jeseničnik.
"Največ okuženih je v ruski prestolnici, kjer pa ne glede na to, da se virus širi, ostrih ukrepov za zaostritev epidemije za zdaj niso sprejeli. Čeprav se bolnišnice polnijo in se koronavirus širi hitreje, pa se vlada več kot očitno želi izogniti popolnemu zaprtju gospodarstva. Zato je odprto vse."
Hkrati z epidemijo pa se mora ruska oblast ukvarjati z vse bolj kritičnim dogajanjem na kriznih območjih, v katerih je prisotna in vpletena. V zadnjem mesecu so v ospredju spopadi med armenskimi in azerbajdžanskimi silami v Gorskem Karabahu, kjer je Rusija že dvakrat neuspešno skušala doseči premirje. Ta teden je že po nekaj urah propadlo še tretje premirje.
"Rusija se zavzema za politično rešitev krize, južni Kavkaz je njeno interesno območje. Putin je obe strani znova pozval k takojšnji prekinitvi ognja. Rusija in Armenija sta zaveznici v organizaciji o kolektivni varnosti in če bi Azerbajdžan napadel Armenijo, bi Rusija morala pomagati. Moskva pa odnosov z Bakujem ne želi poslabšati."
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
V 18. vzporednik se iz bele in praznične Moskve oglaša dopisnica Vlasta Jeseničnik.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Kitajska velemesta se vse bolj dušijo v smogu, še dosti hujše okoljske zagate pa daljnovzhodni velikanki grozijo ob koncu 21. stoletja. Po novi znanstveni študiji o pregrevanju ozračja bo takrat velik del Kitajske pod vodo, druge dele pa bo prizadela huda suša. Več Uroš Lipušček.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Uroš Lipušček se je iz Pekinga javil sredi kitajskega zlatega tedna, največjega praznika, s katerim se spominjajo ustanovitve Ljudske republike Kitajske. “Teden dni ljudje ne delajo, vsaj ves javni sektor, nekatere privatne tovarne vseeno obratujejo.” Sicer pa se v Pekingu spopadajo s težavo, ki so se je skoraj že privadili – s hudim smogom. Onesnaženje zraka je ena izmed tematik, s katero so se oblasti začele intenzivno ukvarjati, a do znatnega izboljšanja zraka je še vsaj 10 do 15 let. Močno odmevajo tudi Nobelove nagrade, saj je ena izmed prejemnic nagrade za medicino Kitajka JouJou Tu, ki je odkrila zdravilo, ki znižuje stopnjo smrtnosti pri bolnikih z malarijo.
Več kot 230.000 prebežnikov je samo v zadnjih mesecih v Nemčiji zaprosilo za azil, uradni Berlin pa je številko, koliko beguncev bo sprejel, že večkrat popravil navzgor, nazadnje na milijon. A zadnje dni bolj kot begunska problematika nemške medije zaposluje afera ‘dieselgate’ – nemški avtomobilistični gigant je s svojimi dejanji močno pretresel ne samo temelje Volkswagna, ampak celotne nemške avtomobilistične industrije. In ko je zamajano zaupanje v vsemogočni nemški avto je mogoče vse.
Evropska unija kljub več mesecev trajajoči begunski krizi in izzivom, ki jih prinaša, ni našla zanesljivih in dolgoročnih rešitev. Še več: države v jugovzhodni Evropi se vsaka po svoje lotevajo težav: Madžarska s postavljanjem žičnatih ograj, Hrvaška s preusmerjanjem beguncev proti schengenskim mejam in tako naprej. Države na Balkanu druga drugo obtožujejo neprimernega ravnanja in grozijo s sankcijami. Ali bo kaj drugače po torkovem srečanju notranjih ministrov v Bruslju in po vrhu šefov držav dan pozneje? Pa tudi o Grčiji po volitvah in o začetku šolskega leta v Belgiji smo se pogovarjali z našim dopisnikom Matjažem Troštom.
Neveljaven email naslov