Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Poleg dejstva, da se v Rusiji od začetka oktobra število odkritih primerov strmo povečuje, se je država v zadnjih mesecih zapletla v dva nova konflikta, v katerih ima veliko vlogo.
Tudi Rusija se, tako kot vsi preostali v Evropi, spet spopada z novimi rekordi v številu novih okužb s koronavirusom. Ta teden so dosegli tudi novo najvišje število umrlih v enem dnevu, 320 ljudi je izgubilo življenje v torek. Je spet najbolj na udaru Moskva in kakšne ukrepe tokrat sprejemajo ruske oblasti, odgovarja naša dopisnica Vlasta Jeseničnik.
"Največ okuženih je v ruski prestolnici, kjer pa ne glede na to, da se virus širi, ostrih ukrepov za zaostritev epidemije za zdaj niso sprejeli. Čeprav se bolnišnice polnijo in se koronavirus širi hitreje, pa se vlada več kot očitno želi izogniti popolnemu zaprtju gospodarstva. Zato je odprto vse."
Hkrati z epidemijo pa se mora ruska oblast ukvarjati z vse bolj kritičnim dogajanjem na kriznih območjih, v katerih je prisotna in vpletena. V zadnjem mesecu so v ospredju spopadi med armenskimi in azerbajdžanskimi silami v Gorskem Karabahu, kjer je Rusija že dvakrat neuspešno skušala doseči premirje. Ta teden je že po nekaj urah propadlo še tretje premirje.
"Rusija se zavzema za politično rešitev krize, južni Kavkaz je njeno interesno območje. Putin je obe strani znova pozval k takojšnji prekinitvi ognja. Rusija in Armenija sta zaveznici v organizaciji o kolektivni varnosti in če bi Azerbajdžan napadel Armenijo, bi Rusija morala pomagati. Moskva pa odnosov z Bakujem ne želi poslabšati."
789 epizod
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Poleg dejstva, da se v Rusiji od začetka oktobra število odkritih primerov strmo povečuje, se je država v zadnjih mesecih zapletla v dva nova konflikta, v katerih ima veliko vlogo.
Tudi Rusija se, tako kot vsi preostali v Evropi, spet spopada z novimi rekordi v številu novih okužb s koronavirusom. Ta teden so dosegli tudi novo najvišje število umrlih v enem dnevu, 320 ljudi je izgubilo življenje v torek. Je spet najbolj na udaru Moskva in kakšne ukrepe tokrat sprejemajo ruske oblasti, odgovarja naša dopisnica Vlasta Jeseničnik.
"Največ okuženih je v ruski prestolnici, kjer pa ne glede na to, da se virus širi, ostrih ukrepov za zaostritev epidemije za zdaj niso sprejeli. Čeprav se bolnišnice polnijo in se koronavirus širi hitreje, pa se vlada več kot očitno želi izogniti popolnemu zaprtju gospodarstva. Zato je odprto vse."
Hkrati z epidemijo pa se mora ruska oblast ukvarjati z vse bolj kritičnim dogajanjem na kriznih območjih, v katerih je prisotna in vpletena. V zadnjem mesecu so v ospredju spopadi med armenskimi in azerbajdžanskimi silami v Gorskem Karabahu, kjer je Rusija že dvakrat neuspešno skušala doseči premirje. Ta teden je že po nekaj urah propadlo še tretje premirje.
"Rusija se zavzema za politično rešitev krize, južni Kavkaz je njeno interesno območje. Putin je obe strani znova pozval k takojšnji prekinitvi ognja. Rusija in Armenija sta zaveznici v organizaciji o kolektivni varnosti in če bi Azerbajdžan napadel Armenijo, bi Rusija morala pomagati. Moskva pa odnosov z Bakujem ne želi poslabšati."
Tanja Borčić Bernard o začetku turistične sezone na Hrvaškem, zamiku odprtja Pelješkega mosta in o odzivih hrvaške politike na rezultate slovenskih volitev.
Z dopisnikom Andrejem Stoparjem razmišljamo o Muskovem prevzemu Twitterja, izvolitvi prve temnopolte vrhovne sodnice in grožnji z jedrsko vojno.
Z dopisnico Karmen Švegl razmišljamo o bojevanju na vzhodu Ukrajine in o obljubah zahodnih voditeljev.
V 18. vzporedniku se odpravljamo v Italijo, kamor bodo ta konec tedna uprte oči številnih kristjanov po vsem svetu.
O predvolilni kampanji v Franciji se pogovarjamo z našo dopisnico Mojco Širok.
V 18. vzporedniku se nam oglasi Gašper Andrinek, ki v teh dneh raziskuje družbeno in politično sliko v baltskih državah.
V 18. vzporedniku se odpravljamo h kolegu Janu Grilcu, ki se te dni mudi na Madžarskem.
Naša dopisnica iz Berlina Polona Fijavž o trenutnih razmerah na Poljskem, ki množično sprejema begunce iz Ukrajine.
Z Andrejem Stoparjem o najnovejših Putinovih potezah ob invaziji, vplivu komunikacije voditeljev na razplet vojne in odzivu ameriške administracije na dogajanje.
Vlasta Jeseničnik spremlja dogajanje na frontnih črtah v Ukrajini in poroča o razpoloženju na ulicah ruskega glavnega mesta.
Eden izmed največjih težav naše južne sosede je tudi delovanje pravne države poroča Tanja Borčič Bernard.
Amerika trenutno ni pripravljena poslati vojake na teren, recimo v Ukrajino, da bi se tam borili, sporoča dopisnik Andrej Stopar.
Dopisnica Polona Fijavž o vlogi Nemčije pri reševanju rusko-ukrajinskega spora, stiskah beguncev na belorusko-poljski meji in spremembah nove nemške vlade v koalicijski pogodbi.
Nedavno pridobljen naziv Evropske prestolnice kulture, rekordne razsežnosti epidemije in nadaljevanje sage Đoković. Vse to so bili razlogi, da smo tokrat v Srbijo poklicali dopisnika z Balkana Boštjana Anžina.
Francosko predsedovanje Svetu Evropske unije, prevzeli so ga od Slovenije, naj bi zaznamovala predvsem vprašanja evropske strateške suverenosti, upravljanja migracij, gospodarske rasti, usklajena s podnebnimi cilji z in seveda s covidom-19. S predstavitve francoskega predsedovanja iz Pariza se oglaša Igor Jurič.
Z Jankom Petrovcem iz Rima o osrednjih božičnih praznovanjih, političnem usklajevanju o novem predsedniku države in sezoni na italijanskih smučiščih.
V 18. vzporedniku razmišljamo o grožnji novega spopada v Evropi. Rusija je namreč z namestitvijo velikega števila vojakov in opreme ob ukrajinski meji sprožila ostre odzive držav članic Nata. Z našo moskovsko dopisnico Vlasto Jeseničnik razmišljamo, kako resna je možnost spopadov, s kakšnimi pritiski se spopada ruska opozicija in kakšni so odzivi na nagrado Saharova, ki jo je letos prejel Aleksej Navalni. Pogledamo pa tudi na politično problematični Severni Kavkaz in na tamkajšnjo razvijajočo se turistično industrijo.
Z dunajsko dopisnico Petro Kos Gnamuš o epidemioloških ukrepih ob božiču, obveznem cepljenju, novi vladi in politični zapuščini Sebastiana Kurza.
Karmen Švegl z Bližnjega vzhoda o možnih izidih obnovljenih mednarodnih pogajanj o iranskih jedrskih ambicijah, izraelskih opozorilih o vojaškem napadu na iranske jedrske objekte in begunski krizi v Belorusiji.
Neveljaven email naslov