Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Z bruseljskim dopisnikom Igorjem Juričem se sprašujemo, v kakšni formi Evropska unija vstopa v leto 2021, o težavah s cepljenjem in o odzivih evropskih voditeljev na vdor Trumpovih podpornikov v ameriški kongres.
V sredo smo lahko spremljali vdor Trumpovih privržencev v simbol ameriške demokracije, v ameriški kongres. Gre za izredne dogodke v eni izmed najtesnejših evropskih zaveznic.
"Odzivi evropskih voditeljev so šok, nejevera, obsodba nasilja, pozivi k razumu ter zaupanje v trdnost ameriških institucij in demokracije. Upajo, da bo novoizvoljenjemu predsedniku Joeju Bidnu uspelo pomiriti strasti. Zdi se mi, da skoraj ne bo nobenega evropskega politika, ki bi objokoval Trumpov odhod iz Bele hiše. Čezatlantski odnosi so v času Trumpa zelo trpeli, bili so celo med najslabšimi do zdaj." – Igor Jurič
Po dolgih in naravnost mučnih pogajanjih se je vendarle končala zgodba brexita. Kaj sporazum pomeni za državljane EU in Združenega kraljestva in kakšne težave so se pokazale v prvem tednu veljave?
"Na mejah EU z nekdanjo članico ni prišlo do večjih težav. Kažejo pa se druge dolgoročne posledice, recimo konec študentskih izmenjav v okviru programa Erasmus, ker Britanci ne želijo več sodelovati v njem. Ne bo več avtomatičnega medsebojnega priznavanja izobrazbe, podobno velja tudi za poklicne kvalifikacije. Državljani bodo lahko potovali na Otok in tam ostali brez vizuma le od 90 dni. Podobno velja v obratni smeri."
Zapleta se tudi pri cepljenju proti covidu-19. Zaradi hudih posledic, ki jih ima pandemija, vsi ti postopki potekajo neverjetno hitro. Vsi se zavedajo, da bomo lahko normalno zaživeli šele takrat, ko bo na voljo dovolj cepiva, zato so v EU močno skrajšali vse administrativne postopke ali pa nekatere peljali celo sočasno, da bi bilo čim hitreje na voljo čim več cepiv.
"Na Evropski agenciji za zdravila in na Evropski komisiji se zavedajo, da pomemben del prebivalstva že tako zavrača cepljenje in če bi s prehitrimi odločitvami porušili zaupanje državljanov v varnost in zanesljivost cepiv, bi se nedvomno ustrelili v lastno nogo.""
EU je sklenila dogovor za nakup dodatnih 300 milijonov doz cepiva, ki ga proizvaja podjetje Pfizer. Skupaj z nakupljenimi cepivi drugih proizvajalcev bo zaloge cepiv torej dovolj, da bo lahko cepljenih 80 odstotkov prebivalstva.
789 epizod
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Z bruseljskim dopisnikom Igorjem Juričem se sprašujemo, v kakšni formi Evropska unija vstopa v leto 2021, o težavah s cepljenjem in o odzivih evropskih voditeljev na vdor Trumpovih podpornikov v ameriški kongres.
V sredo smo lahko spremljali vdor Trumpovih privržencev v simbol ameriške demokracije, v ameriški kongres. Gre za izredne dogodke v eni izmed najtesnejših evropskih zaveznic.
"Odzivi evropskih voditeljev so šok, nejevera, obsodba nasilja, pozivi k razumu ter zaupanje v trdnost ameriških institucij in demokracije. Upajo, da bo novoizvoljenjemu predsedniku Joeju Bidnu uspelo pomiriti strasti. Zdi se mi, da skoraj ne bo nobenega evropskega politika, ki bi objokoval Trumpov odhod iz Bele hiše. Čezatlantski odnosi so v času Trumpa zelo trpeli, bili so celo med najslabšimi do zdaj." – Igor Jurič
Po dolgih in naravnost mučnih pogajanjih se je vendarle končala zgodba brexita. Kaj sporazum pomeni za državljane EU in Združenega kraljestva in kakšne težave so se pokazale v prvem tednu veljave?
"Na mejah EU z nekdanjo članico ni prišlo do večjih težav. Kažejo pa se druge dolgoročne posledice, recimo konec študentskih izmenjav v okviru programa Erasmus, ker Britanci ne želijo več sodelovati v njem. Ne bo več avtomatičnega medsebojnega priznavanja izobrazbe, podobno velja tudi za poklicne kvalifikacije. Državljani bodo lahko potovali na Otok in tam ostali brez vizuma le od 90 dni. Podobno velja v obratni smeri."
Zapleta se tudi pri cepljenju proti covidu-19. Zaradi hudih posledic, ki jih ima pandemija, vsi ti postopki potekajo neverjetno hitro. Vsi se zavedajo, da bomo lahko normalno zaživeli šele takrat, ko bo na voljo dovolj cepiva, zato so v EU močno skrajšali vse administrativne postopke ali pa nekatere peljali celo sočasno, da bi bilo čim hitreje na voljo čim več cepiv.
"Na Evropski agenciji za zdravila in na Evropski komisiji se zavedajo, da pomemben del prebivalstva že tako zavrača cepljenje in če bi s prehitrimi odločitvami porušili zaupanje državljanov v varnost in zanesljivost cepiv, bi se nedvomno ustrelili v lastno nogo.""
EU je sklenila dogovor za nakup dodatnih 300 milijonov doz cepiva, ki ga proizvaja podjetje Pfizer. Skupaj z nakupljenimi cepivi drugih proizvajalcev bo zaloge cepiv torej dovolj, da bo lahko cepljenih 80 odstotkov prebivalstva.
Tanja Borčič Bernard se je javila iz Zagreba, kjer so preteklo soboto potekali najbolj množični protesti proti covidnim ukrepom. Izpostavlja tudi politične pritiske na novinarje in nezaupanje v politiko in pravosodje.
Z berlinsko dopisnico Polono Fijavž se odpravljamo na trenutno največje evropsko krizno žarišče - migrantsko pot, ki iz Belorusije preko Poljske vodi proti centralni Evropi.
V 18. vzporedniku pogledujemo proti Balkanu, ki se ponovno sooča z družbeno-političnimi pretresi, ki bi lahko zamajali stabilnost držav v regiji. V Srbiji, Romuniji in Bolgariji se soočajo s hudim valom okužb, zaradi kritičnih razmer je Bolgarija celo zaprosila za pomoč EU. V Makedoniji se vlada po porazu socialdemokratov na lokalnih volitvah sooča z nezaupnico. Z našim dopisnikom Boštjanom Anžinom pa razmišljamo tudi o razmerah v Bosni in Hercegovini, ki ji po opozorilih številnih svetovnih diplomatov grozi celo razpad. Zaradi pritiskov voditeljev bosanskih Srbov se je ponovno znašla pred vprašanjem, kako naprej.
Z washingtonskim dopisnikom Andrejem Stoparjem razmišljamo o volitvah, podnebni konferenci COP26, načrtovanih svežnjih vlaganj v socialo in okoljske prilagoditve, reformah policije in negotovem trgu delovne sile.
Pred začetkom podnebne konference COP26 v Glasgowu smo poklicali naše dopisnice in dopisnike.
Z dunajsko dopisnico Petro Kos Gnamuš o (ne)zaupanju v javnomnenjske raziskave po korupcijski aferi, razgretem političnem prizorišču in uvajanju novih ukrepov za zajezitev okužb s koronavirusom.
Z moskovsko dopisnico Vlasto Jeseničnik o pomenu neodvisnega časnika Nova Gazeta, vplivu nove zasedbe v dumi na svobodo izražanja, rekordih števila umrlih za covidom-19 in regiji Amur.
Ali bodo obljube evropskih voditeljev na Balkan prinesle kaj več optimizma glede pridruževanja EU, katere države so z njimi zadovoljne in katere ne?
Z berlinsko dopisnico Polono Fijavž o barvni kombinaciji nove koalicije, želji po spremembah med mladimi in referendumu o stanovanjski politiki.
V Italiji so v ospredju gospodarske teme. Od ukinitve letalskega prevoznika Alitalia in ustanovitve nove letalske družbe pa do uveljavljanja pogoja PCT.
Po turistični sezoni se odpravljamo na Hrvaško. Z našo zagrebško dopisnico Tanjo Borčić Bernard se učeno sprašujemo, kakšni so rezultati letošnjega poletja in kako bodo vplivali na pobiranje gospodarstva.
Dopisnik Andrej Stopar o čustvenem odnosu Američanov do tragedije 11. 9., posledicah napada na dvojčka, učinkih dvajsetletne vojne proti terorizmu v Afganistanu in orkanu Ida.
Kako se Evropska unija spopada z vprašanje afganistanskih prebežnikov, na kakšne načine jim (ne) misli pomagati in kje v Evropi rastejo nove ograje na mejah?
Dopisnica Petra Kos Gnamuš o avstrijskih pravilih v novem šolskem letu, odzivih glede gradnje drugega bloka krške nuklearke in o kritični javnosti zaradi izgona beguncev-
Dopisnica Karmen Švegl o tem, da bodo Talibani kmalu imeli proste roke in zagotovo ne bodo kar tako prizanesli ljudem, proti katerim so se borili zadnjih 20 let.
Precepljenih je 62 odstotkov prebivalcev, tudi med učitelji je bistveno višja precepljenost kot v Sloveniji, pravi naša dopisnica iz Berlina Polona Fijavž.
Kako po arabskem svetu odmeva razkritje, da vohunski program izraelskega podjetja NSO Group uporabljajo tudi številne zalivske države in kako močno je covid-19 vernikom otežil tradicionalno vsakoletno romanje v Meko?
Naš beograjski dopisnik Boštjan Anžin tokrat o tem, da se kljub obilici cepiv v Srbiji za cepljenje še vedno odloča premalo ljudi, zlasti mladih, o prvih potezah Slavija Trifonova, relativnega zmagovalca na predčasnih volitvah v Bolgariji, ter o množičnem dopustovanju Srbov v Albaniji.
Janko Petrovec iz Rima poroča o nogometni evforiji, smrti velike italijanske glasbene in televizijske zvezdnice in napovedih za turistično sezono.
Igor Jurič o predsedovanju Slovenije Svetu Evropske unije, četrtfinalni tekmi na evropskem nogometnem prvenstvu med Belgijo in Nemčijo, evropskem digitalnem covidnem potrdilu in pozivu za usklajeno odpiranje meja EU.
Neveljaven email naslov