Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Z bruseljskim dopisnikom Igorjem Juričem se sprašujemo, v kakšni formi Evropska unija vstopa v leto 2021, o težavah s cepljenjem in o odzivih evropskih voditeljev na vdor Trumpovih podpornikov v ameriški kongres.
V sredo smo lahko spremljali vdor Trumpovih privržencev v simbol ameriške demokracije, v ameriški kongres. Gre za izredne dogodke v eni izmed najtesnejših evropskih zaveznic.
"Odzivi evropskih voditeljev so šok, nejevera, obsodba nasilja, pozivi k razumu ter zaupanje v trdnost ameriških institucij in demokracije. Upajo, da bo novoizvoljenjemu predsedniku Joeju Bidnu uspelo pomiriti strasti. Zdi se mi, da skoraj ne bo nobenega evropskega politika, ki bi objokoval Trumpov odhod iz Bele hiše. Čezatlantski odnosi so v času Trumpa zelo trpeli, bili so celo med najslabšimi do zdaj." – Igor Jurič
Po dolgih in naravnost mučnih pogajanjih se je vendarle končala zgodba brexita. Kaj sporazum pomeni za državljane EU in Združenega kraljestva in kakšne težave so se pokazale v prvem tednu veljave?
"Na mejah EU z nekdanjo članico ni prišlo do večjih težav. Kažejo pa se druge dolgoročne posledice, recimo konec študentskih izmenjav v okviru programa Erasmus, ker Britanci ne želijo več sodelovati v njem. Ne bo več avtomatičnega medsebojnega priznavanja izobrazbe, podobno velja tudi za poklicne kvalifikacije. Državljani bodo lahko potovali na Otok in tam ostali brez vizuma le od 90 dni. Podobno velja v obratni smeri."
Zapleta se tudi pri cepljenju proti covidu-19. Zaradi hudih posledic, ki jih ima pandemija, vsi ti postopki potekajo neverjetno hitro. Vsi se zavedajo, da bomo lahko normalno zaživeli šele takrat, ko bo na voljo dovolj cepiva, zato so v EU močno skrajšali vse administrativne postopke ali pa nekatere peljali celo sočasno, da bi bilo čim hitreje na voljo čim več cepiv.
"Na Evropski agenciji za zdravila in na Evropski komisiji se zavedajo, da pomemben del prebivalstva že tako zavrača cepljenje in če bi s prehitrimi odločitvami porušili zaupanje državljanov v varnost in zanesljivost cepiv, bi se nedvomno ustrelili v lastno nogo.""
EU je sklenila dogovor za nakup dodatnih 300 milijonov doz cepiva, ki ga proizvaja podjetje Pfizer. Skupaj z nakupljenimi cepivi drugih proizvajalcev bo zaloge cepiv torej dovolj, da bo lahko cepljenih 80 odstotkov prebivalstva.
789 epizod
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Z bruseljskim dopisnikom Igorjem Juričem se sprašujemo, v kakšni formi Evropska unija vstopa v leto 2021, o težavah s cepljenjem in o odzivih evropskih voditeljev na vdor Trumpovih podpornikov v ameriški kongres.
V sredo smo lahko spremljali vdor Trumpovih privržencev v simbol ameriške demokracije, v ameriški kongres. Gre za izredne dogodke v eni izmed najtesnejših evropskih zaveznic.
"Odzivi evropskih voditeljev so šok, nejevera, obsodba nasilja, pozivi k razumu ter zaupanje v trdnost ameriških institucij in demokracije. Upajo, da bo novoizvoljenjemu predsedniku Joeju Bidnu uspelo pomiriti strasti. Zdi se mi, da skoraj ne bo nobenega evropskega politika, ki bi objokoval Trumpov odhod iz Bele hiše. Čezatlantski odnosi so v času Trumpa zelo trpeli, bili so celo med najslabšimi do zdaj." – Igor Jurič
Po dolgih in naravnost mučnih pogajanjih se je vendarle končala zgodba brexita. Kaj sporazum pomeni za državljane EU in Združenega kraljestva in kakšne težave so se pokazale v prvem tednu veljave?
"Na mejah EU z nekdanjo članico ni prišlo do večjih težav. Kažejo pa se druge dolgoročne posledice, recimo konec študentskih izmenjav v okviru programa Erasmus, ker Britanci ne želijo več sodelovati v njem. Ne bo več avtomatičnega medsebojnega priznavanja izobrazbe, podobno velja tudi za poklicne kvalifikacije. Državljani bodo lahko potovali na Otok in tam ostali brez vizuma le od 90 dni. Podobno velja v obratni smeri."
Zapleta se tudi pri cepljenju proti covidu-19. Zaradi hudih posledic, ki jih ima pandemija, vsi ti postopki potekajo neverjetno hitro. Vsi se zavedajo, da bomo lahko normalno zaživeli šele takrat, ko bo na voljo dovolj cepiva, zato so v EU močno skrajšali vse administrativne postopke ali pa nekatere peljali celo sočasno, da bi bilo čim hitreje na voljo čim več cepiv.
"Na Evropski agenciji za zdravila in na Evropski komisiji se zavedajo, da pomemben del prebivalstva že tako zavrača cepljenje in če bi s prehitrimi odločitvami porušili zaupanje državljanov v varnost in zanesljivost cepiv, bi se nedvomno ustrelili v lastno nogo.""
EU je sklenila dogovor za nakup dodatnih 300 milijonov doz cepiva, ki ga proizvaja podjetje Pfizer. Skupaj z nakupljenimi cepivi drugih proizvajalcev bo zaloge cepiv torej dovolj, da bo lahko cepljenih 80 odstotkov prebivalstva.
Bližnjevzhodna dopisnica Karmen Švegl o urejanju odnosov med Združenimi državami in Iranom po izvolitvi novega ameriškega predsednika ter posledicah arabske pomladi.
V Washingtonu je v sredo prisegel novi predsednik Joe Biden. Kakšna so njegova prva sporočila in poteze ter kakšna so nova razmerja moči v senatu in kongresu?
Z moskovsko dopisnico Vlasto Jeseničnik o vzrokih za razlike pravega števila smrtnih žrtev epidemije, o pripravah na letošnje parlamentarne volitve in o napovedanih spremembah ustave v nemirni Belorusiji.
Kako se v Nemčiji odločajo za sprejemanje ukrepov za zajezitev širitve koronavirusa in kako so med epidemijo ohranili odprte šole?
Z našo dunajsko dopisnico Petro Kos Gnamuš razmišljamo, kako mesec dni po terorističnem napadu okreva avstrijska prestolnica ter kakšne so njihove izkušnje z množičnim testiranjem prebivalstva.
Tudi na Hrvaškem je drugi val epidemije v polnem zamahu, v zadnjem tednu so poročali o novih rekordih v številu okuženih in umrlih v enem dnevu.
Dijaki protestirajo proti zaprtju srednjih šol, turistični delavci se bojijo za zimsko smučarsko sezono, papež Frančišek razburja cerkveno javnost z izjavami o istospolnih zvezah in migrantih, oglaša se Janko Petrovec.
Bližnjemu vzhodu po nedavnih potezah odhajajočega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je napovedal umik velikega dela ameriških vojakov iz Iraka in Afganistana ter menda celo razmišljal o napadu na iranske jedrske zmogljivosti, grozi novo obdobje nestabilnosti. Z našo dopisnico Karmen Švegl razmišljamo, kakšna bo Trumpova zapuščina na Bližnjem vzhodu, kako bodo razmerja moči spremenile napovedane politike Joeja Bidna ter kako trdna je prekinitev ognja v Gorskem Karabahu, ki jo bosta nadzorovali Rusija in Turčija.
Z dopisnikom Boštjanom Anžinom o novicah in zgodbah, ki v tem času zaznamujejo tudi Balkan. Kako je z oblikovanjem nove vlade v Črni gori in kakšni so sklepi po spletnem vrhu berlinskega procesa?
Dopisnik iz Združenih držav Amerike Andrej Stopar sporoča, da so tesni rezultati na volitvah za ameriškega predsednika presenetili. Tam pravijo, da ima za zdaj Joe Biden širšo pot do zmage, Donald Trump pa ožjo.
Poleg dejstva, da se v Rusiji od začetka oktobra število odkritih primerov strmo povečuje, se je država v zadnjih mesecih zapletla v dva nova konflikta, v katerih ima veliko vlogo.
Z bruseljsko dopisnico Mojco Širok razmišljamo o usklajenosti odzivov držav članic EU, o tem, kako bodo novi rekordi števila okužb vplivali na gospodarstvo in o zatikanjih med pogajanji EU in Združenega kraljestva.
Z washingtonskim dopisnikom Andrejem Stoparjem o Trumpovi okužbi s koronavirusom, predvolilnem času in glasovanju po pošti ter o pomenu posameznih držav pri rezultatu volitev.
V 18. vzporedniku se obračamo proti severni sosedi, kjer v teh dneh obeležujejo 100. obletnico koroškega plebiscita. Z našo avstrijsko dopisnico Petro Kos Gnamuš razmišljamo, ali ta obletnica danes ljudi povezuje ali razdružuje, kako se Avstrijci odzivajo na nov val okužb s koronavirusom, kakšne bodo gospodarske posledice okrnjene poletne turistične sezone in kako bodo letos pozimi delovala priljubljena avstrijska smučarska središča. Obregnemo pa se tudi ob slovensko-avstrijske kulinarične odnose.
O (ne)uspehih ameriške zunanje politike na Bližnjem vzhodu in projekcij slike Tadeja Pogačarja na najvišji stavbi na svetu. Z Bližnjega vzhoda naša dopisnica Karmen Švegl.
A se je Hrvaški zavestno tveganje z odpiranjem turističnih zmogljivosti sredi pandemije izplačalo, kakšne bodo gospodarske posledice izpada dela dohodkov in kakšni so načrti za popotresno obnovo Zagreba v novem zakonu?
Z berlinsko dopisnico Polono Fijavž o vključitvi več tisoč beguncev v nemško družbo, njihovem položaju, izobrazbi in zaposlitvi ter posledicah, ki jih je imela odločitev Merklove, da odpre vrata za prosilce za azil.
Z dopisnikom Boštjanom Anžinom o porazu Demokratične stranke socialistov na parlamentarnih volitvah, o novih pogajanjih med Srbijo in Kosovom ter o bolgarskem protestu proti vladi.
Z dopisnikom Jankom Petrovcem o gospodarskih posledicah italijanskih mest na turizem, o začetku novega šolskega leta, o novem volilnem zakonu in o jesenski festivalski sezoni.
Neveljaven email naslov