Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Washingtonu je v sredo prisegel novi predsednik Joe Biden. Kakšna so njegova prva sporočila in poteze ter kakšna so nova razmerja moči v senatu in kongresu?
To, kar smo lahko videli v sredo, je bila inavguracija brez primere. Ni bilo velikih množic, ki so običajno prisotne ob prisegi novega predsednika, slovesnost je zaradi nedavnega vpada Trumpovih podpornikov v kongres varovalo na tisoče pripadnikov nacionalne garde.
"Veliko ljudi je želelo priti na inavguracijo in tudi za njih je bil ta občutek zaprtega središča, pustih ulic in oboroženih ljudi na vsakem koraku nenavaden. Res nenavadna inavguracija." - dopisnik Andrej Stopar
Takoj po inavguraciji so v ZDA doživeli "metež izvršnih ukazov": "Biden se je osredotočil predvsem na pandemijo, vrnitev k podnebnem sporazumu, v Svetovno zdravstveno organizacijo … Ustavil gradnjo zidu na meji z Mehiko, spremenil del pravil za migracijo."
"Mislim, da se bo Kamala Harris ukvarjala predvsem z vprašanji rasne in spolne enakosti. Mislim, da je kar poklicana k temu. Njeno področje bo gotovo socialna reforma in reforma kazenske zakonodaje."
Sestava nove administracije je zelo pisana in odraža ameriški multikulturalizem. Če je je za Trumpovo administracijo veljajo, da so v njej predvsem beli moški, so tukaj predstavniki vseh: Latinoameričani, staroselci, ljudje z različnimi spolnimi identitetami, veliko je žensk ...
"Biden se bo prisiljen ukvarjati s Kitajsko in verjetno bo v te odnose v neki drugi konstalaciji stopila Rusija, ker demokrati so obsedeni z Rusijo in Putin ne bo več mogel računati na ta popustljiv slog Donalda Trumpa, ki se je izogibal, da bi karkoli slabega izjavil o Putinu."
789 epizod
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
V Washingtonu je v sredo prisegel novi predsednik Joe Biden. Kakšna so njegova prva sporočila in poteze ter kakšna so nova razmerja moči v senatu in kongresu?
To, kar smo lahko videli v sredo, je bila inavguracija brez primere. Ni bilo velikih množic, ki so običajno prisotne ob prisegi novega predsednika, slovesnost je zaradi nedavnega vpada Trumpovih podpornikov v kongres varovalo na tisoče pripadnikov nacionalne garde.
"Veliko ljudi je želelo priti na inavguracijo in tudi za njih je bil ta občutek zaprtega središča, pustih ulic in oboroženih ljudi na vsakem koraku nenavaden. Res nenavadna inavguracija." - dopisnik Andrej Stopar
Takoj po inavguraciji so v ZDA doživeli "metež izvršnih ukazov": "Biden se je osredotočil predvsem na pandemijo, vrnitev k podnebnem sporazumu, v Svetovno zdravstveno organizacijo … Ustavil gradnjo zidu na meji z Mehiko, spremenil del pravil za migracijo."
"Mislim, da se bo Kamala Harris ukvarjala predvsem z vprašanji rasne in spolne enakosti. Mislim, da je kar poklicana k temu. Njeno področje bo gotovo socialna reforma in reforma kazenske zakonodaje."
Sestava nove administracije je zelo pisana in odraža ameriški multikulturalizem. Če je je za Trumpovo administracijo veljajo, da so v njej predvsem beli moški, so tukaj predstavniki vseh: Latinoameričani, staroselci, ljudje z različnimi spolnimi identitetami, veliko je žensk ...
"Biden se bo prisiljen ukvarjati s Kitajsko in verjetno bo v te odnose v neki drugi konstalaciji stopila Rusija, ker demokrati so obsedeni z Rusijo in Putin ne bo več mogel računati na ta popustljiv slog Donalda Trumpa, ki se je izogibal, da bi karkoli slabega izjavil o Putinu."
Tanja Borčić Bernard o začetku turistične sezone na Hrvaškem, zamiku odprtja Pelješkega mosta in o odzivih hrvaške politike na rezultate slovenskih volitev.
Z dopisnikom Andrejem Stoparjem razmišljamo o Muskovem prevzemu Twitterja, izvolitvi prve temnopolte vrhovne sodnice in grožnji z jedrsko vojno.
Z dopisnico Karmen Švegl razmišljamo o bojevanju na vzhodu Ukrajine in o obljubah zahodnih voditeljev.
V 18. vzporedniku se odpravljamo v Italijo, kamor bodo ta konec tedna uprte oči številnih kristjanov po vsem svetu.
O predvolilni kampanji v Franciji se pogovarjamo z našo dopisnico Mojco Širok.
V 18. vzporedniku se nam oglasi Gašper Andrinek, ki v teh dneh raziskuje družbeno in politično sliko v baltskih državah.
V 18. vzporedniku se odpravljamo h kolegu Janu Grilcu, ki se te dni mudi na Madžarskem.
Naša dopisnica iz Berlina Polona Fijavž o trenutnih razmerah na Poljskem, ki množično sprejema begunce iz Ukrajine.
Z Andrejem Stoparjem o najnovejših Putinovih potezah ob invaziji, vplivu komunikacije voditeljev na razplet vojne in odzivu ameriške administracije na dogajanje.
Vlasta Jeseničnik spremlja dogajanje na frontnih črtah v Ukrajini in poroča o razpoloženju na ulicah ruskega glavnega mesta.
Eden izmed največjih težav naše južne sosede je tudi delovanje pravne države poroča Tanja Borčič Bernard.
Amerika trenutno ni pripravljena poslati vojake na teren, recimo v Ukrajino, da bi se tam borili, sporoča dopisnik Andrej Stopar.
Dopisnica Polona Fijavž o vlogi Nemčije pri reševanju rusko-ukrajinskega spora, stiskah beguncev na belorusko-poljski meji in spremembah nove nemške vlade v koalicijski pogodbi.
Nedavno pridobljen naziv Evropske prestolnice kulture, rekordne razsežnosti epidemije in nadaljevanje sage Đoković. Vse to so bili razlogi, da smo tokrat v Srbijo poklicali dopisnika z Balkana Boštjana Anžina.
Francosko predsedovanje Svetu Evropske unije, prevzeli so ga od Slovenije, naj bi zaznamovala predvsem vprašanja evropske strateške suverenosti, upravljanja migracij, gospodarske rasti, usklajena s podnebnimi cilji z in seveda s covidom-19. S predstavitve francoskega predsedovanja iz Pariza se oglaša Igor Jurič.
Z Jankom Petrovcem iz Rima o osrednjih božičnih praznovanjih, političnem usklajevanju o novem predsedniku države in sezoni na italijanskih smučiščih.
V 18. vzporedniku razmišljamo o grožnji novega spopada v Evropi. Rusija je namreč z namestitvijo velikega števila vojakov in opreme ob ukrajinski meji sprožila ostre odzive držav članic Nata. Z našo moskovsko dopisnico Vlasto Jeseničnik razmišljamo, kako resna je možnost spopadov, s kakšnimi pritiski se spopada ruska opozicija in kakšni so odzivi na nagrado Saharova, ki jo je letos prejel Aleksej Navalni. Pogledamo pa tudi na politično problematični Severni Kavkaz in na tamkajšnjo razvijajočo se turistično industrijo.
Z dunajsko dopisnico Petro Kos Gnamuš o epidemioloških ukrepih ob božiču, obveznem cepljenju, novi vladi in politični zapuščini Sebastiana Kurza.
Karmen Švegl z Bližnjega vzhoda o možnih izidih obnovljenih mednarodnih pogajanj o iranskih jedrskih ambicijah, izraelskih opozorilih o vojaškem napadu na iranske jedrske objekte in begunski krizi v Belorusiji.
Neveljaven email naslov