Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Bližnjevzhodna dopisnica Karmen Švegl o urejanju odnosov med Združenimi državami in Iranom po izvolitvi novega ameriškega predsednika ter posledicah arabske pomladi.
Ta teden je minilo 10 let od arabske pomladi, ko so se na protestih na trgu Tahrir v središču Kaira prvič zbrale velike množice ljudi in zahtevale odstop egiptovskega predsednika Mubaraka. Že pred tem so se protesti začeli v Tuniziji, kmalu so zajeli velik del držav na Bližnjem vzhodu.urediti odnose med Združenimi državami in Iranom.
"Bilo je vse več ugibanj, kaj se bo zgodilo. Nekateri novinarji so se bali, da bi varnostne sile postrelile ljudi, ki so se zbirali na protestih. Vojska je izkoristila priložnost, ker ni želela, da Mubaraka nasledi sin, kasneje se je potem sama polastila oblasti. Samodržci in Mubarak so bili na oblasti po več desetletji. To, da so ljudje verjeli, da lahko premaknejo režime, ki ga desetletja noben ni mogel ali upal, je bilo navdihujoče." - Karmen Švegl
Prvi protesti so se pred desetletjem začeli v Tuniziji, ki je tudi edina država, kjer se je demokracija obdržala in vsaj do neke mere utrdila. Zdaj, po desetih letih, spet lahko spremljamo proteste v Tuniziji.
"Posledice za regijo so ogromne, vidimo, da je Bližnji vzhod precej manj stabilen kot je bil pred arabsko pomladjo. Zahteve protestnikov in slogani so isti. Imajo enake zahteve kot pred desetletjem. Na začetku so zahtevali dostojno življenje. Slišimo govor o kruhu in službi. Na Bližnjem vzhodu, ko ljudje govorijo, da si želijo demokracije, se poistovetijo z življenjem v Evropi, z blagostanjem, boljšim življenjem, službami in socialno varnostjo, tega si ljudje v resnici želijo."
Pred desetletjem je bil tudi Joe Biden ameriški podpredsednik, danes pa je predsednik. Ena izmed njegovih prvih potez ob vselitvi v Belo hišo je bila ukinitev sporne prepovedi vstopa za ljudi iz več muslimanskih držav, kot je ta ukrep poimenoval njegov avtor, bivši predsednik Trump.Kako so to Bidnovo potezo ocenili na Bližnjem vzhodu, sploh v tistih državah, ki so bile na tako imenovanem "črnem seznamu"?
"Dejstvo je, da zaradi koronavirusa še vedno ni mogoče potovati v ZDA. V praksi se ne bo nič zgodilo, seveda pa ta poteza nakazuje pozitivno naklonjenost do Bližnjega vzhoda. Države imajo nekaj strahu, kakšna bo politika Joeja Bidna do regije, ali ne bo preveč popustil do Irana. Poleg tega so se politiki v teh državah zelo navezali na Trumpa in pričakujejo poteze novega ameriškega predsednika s kar nekaj strahu."
789 epizod
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Bližnjevzhodna dopisnica Karmen Švegl o urejanju odnosov med Združenimi državami in Iranom po izvolitvi novega ameriškega predsednika ter posledicah arabske pomladi.
Ta teden je minilo 10 let od arabske pomladi, ko so se na protestih na trgu Tahrir v središču Kaira prvič zbrale velike množice ljudi in zahtevale odstop egiptovskega predsednika Mubaraka. Že pred tem so se protesti začeli v Tuniziji, kmalu so zajeli velik del držav na Bližnjem vzhodu.urediti odnose med Združenimi državami in Iranom.
"Bilo je vse več ugibanj, kaj se bo zgodilo. Nekateri novinarji so se bali, da bi varnostne sile postrelile ljudi, ki so se zbirali na protestih. Vojska je izkoristila priložnost, ker ni želela, da Mubaraka nasledi sin, kasneje se je potem sama polastila oblasti. Samodržci in Mubarak so bili na oblasti po več desetletji. To, da so ljudje verjeli, da lahko premaknejo režime, ki ga desetletja noben ni mogel ali upal, je bilo navdihujoče." - Karmen Švegl
Prvi protesti so se pred desetletjem začeli v Tuniziji, ki je tudi edina država, kjer se je demokracija obdržala in vsaj do neke mere utrdila. Zdaj, po desetih letih, spet lahko spremljamo proteste v Tuniziji.
"Posledice za regijo so ogromne, vidimo, da je Bližnji vzhod precej manj stabilen kot je bil pred arabsko pomladjo. Zahteve protestnikov in slogani so isti. Imajo enake zahteve kot pred desetletjem. Na začetku so zahtevali dostojno življenje. Slišimo govor o kruhu in službi. Na Bližnjem vzhodu, ko ljudje govorijo, da si želijo demokracije, se poistovetijo z življenjem v Evropi, z blagostanjem, boljšim življenjem, službami in socialno varnostjo, tega si ljudje v resnici želijo."
Pred desetletjem je bil tudi Joe Biden ameriški podpredsednik, danes pa je predsednik. Ena izmed njegovih prvih potez ob vselitvi v Belo hišo je bila ukinitev sporne prepovedi vstopa za ljudi iz več muslimanskih držav, kot je ta ukrep poimenoval njegov avtor, bivši predsednik Trump.Kako so to Bidnovo potezo ocenili na Bližnjem vzhodu, sploh v tistih državah, ki so bile na tako imenovanem "črnem seznamu"?
"Dejstvo je, da zaradi koronavirusa še vedno ni mogoče potovati v ZDA. V praksi se ne bo nič zgodilo, seveda pa ta poteza nakazuje pozitivno naklonjenost do Bližnjega vzhoda. Države imajo nekaj strahu, kakšna bo politika Joeja Bidna do regije, ali ne bo preveč popustil do Irana. Poleg tega so se politiki v teh državah zelo navezali na Trumpa in pričakujejo poteze novega ameriškega predsednika s kar nekaj strahu."
Tanja Borčić Bernard o začetku turistične sezone na Hrvaškem, zamiku odprtja Pelješkega mosta in o odzivih hrvaške politike na rezultate slovenskih volitev.
Z dopisnikom Andrejem Stoparjem razmišljamo o Muskovem prevzemu Twitterja, izvolitvi prve temnopolte vrhovne sodnice in grožnji z jedrsko vojno.
Z dopisnico Karmen Švegl razmišljamo o bojevanju na vzhodu Ukrajine in o obljubah zahodnih voditeljev.
V 18. vzporedniku se odpravljamo v Italijo, kamor bodo ta konec tedna uprte oči številnih kristjanov po vsem svetu.
O predvolilni kampanji v Franciji se pogovarjamo z našo dopisnico Mojco Širok.
V 18. vzporedniku se nam oglasi Gašper Andrinek, ki v teh dneh raziskuje družbeno in politično sliko v baltskih državah.
V 18. vzporedniku se odpravljamo h kolegu Janu Grilcu, ki se te dni mudi na Madžarskem.
Naša dopisnica iz Berlina Polona Fijavž o trenutnih razmerah na Poljskem, ki množično sprejema begunce iz Ukrajine.
Z Andrejem Stoparjem o najnovejših Putinovih potezah ob invaziji, vplivu komunikacije voditeljev na razplet vojne in odzivu ameriške administracije na dogajanje.
Vlasta Jeseničnik spremlja dogajanje na frontnih črtah v Ukrajini in poroča o razpoloženju na ulicah ruskega glavnega mesta.
Eden izmed največjih težav naše južne sosede je tudi delovanje pravne države poroča Tanja Borčič Bernard.
Amerika trenutno ni pripravljena poslati vojake na teren, recimo v Ukrajino, da bi se tam borili, sporoča dopisnik Andrej Stopar.
Dopisnica Polona Fijavž o vlogi Nemčije pri reševanju rusko-ukrajinskega spora, stiskah beguncev na belorusko-poljski meji in spremembah nove nemške vlade v koalicijski pogodbi.
Nedavno pridobljen naziv Evropske prestolnice kulture, rekordne razsežnosti epidemije in nadaljevanje sage Đoković. Vse to so bili razlogi, da smo tokrat v Srbijo poklicali dopisnika z Balkana Boštjana Anžina.
Francosko predsedovanje Svetu Evropske unije, prevzeli so ga od Slovenije, naj bi zaznamovala predvsem vprašanja evropske strateške suverenosti, upravljanja migracij, gospodarske rasti, usklajena s podnebnimi cilji z in seveda s covidom-19. S predstavitve francoskega predsedovanja iz Pariza se oglaša Igor Jurič.
Z Jankom Petrovcem iz Rima o osrednjih božičnih praznovanjih, političnem usklajevanju o novem predsedniku države in sezoni na italijanskih smučiščih.
V 18. vzporedniku razmišljamo o grožnji novega spopada v Evropi. Rusija je namreč z namestitvijo velikega števila vojakov in opreme ob ukrajinski meji sprožila ostre odzive držav članic Nata. Z našo moskovsko dopisnico Vlasto Jeseničnik razmišljamo, kako resna je možnost spopadov, s kakšnimi pritiski se spopada ruska opozicija in kakšni so odzivi na nagrado Saharova, ki jo je letos prejel Aleksej Navalni. Pogledamo pa tudi na politično problematični Severni Kavkaz in na tamkajšnjo razvijajočo se turistično industrijo.
Z dunajsko dopisnico Petro Kos Gnamuš o epidemioloških ukrepih ob božiču, obveznem cepljenju, novi vladi in politični zapuščini Sebastiana Kurza.
Karmen Švegl z Bližnjega vzhoda o možnih izidih obnovljenih mednarodnih pogajanj o iranskih jedrskih ambicijah, izraelskih opozorilih o vojaškem napadu na iranske jedrske objekte in begunski krizi v Belorusiji.
Neveljaven email naslov