Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Bližnjevzhodna dopisnica Karmen Švegl o urejanju odnosov med Združenimi državami in Iranom po izvolitvi novega ameriškega predsednika ter posledicah arabske pomladi.
Ta teden je minilo 10 let od arabske pomladi, ko so se na protestih na trgu Tahrir v središču Kaira prvič zbrale velike množice ljudi in zahtevale odstop egiptovskega predsednika Mubaraka. Že pred tem so se protesti začeli v Tuniziji, kmalu so zajeli velik del držav na Bližnjem vzhodu.urediti odnose med Združenimi državami in Iranom.
"Bilo je vse več ugibanj, kaj se bo zgodilo. Nekateri novinarji so se bali, da bi varnostne sile postrelile ljudi, ki so se zbirali na protestih. Vojska je izkoristila priložnost, ker ni želela, da Mubaraka nasledi sin, kasneje se je potem sama polastila oblasti. Samodržci in Mubarak so bili na oblasti po več desetletji. To, da so ljudje verjeli, da lahko premaknejo režime, ki ga desetletja noben ni mogel ali upal, je bilo navdihujoče." - Karmen Švegl
Prvi protesti so se pred desetletjem začeli v Tuniziji, ki je tudi edina država, kjer se je demokracija obdržala in vsaj do neke mere utrdila. Zdaj, po desetih letih, spet lahko spremljamo proteste v Tuniziji.
"Posledice za regijo so ogromne, vidimo, da je Bližnji vzhod precej manj stabilen kot je bil pred arabsko pomladjo. Zahteve protestnikov in slogani so isti. Imajo enake zahteve kot pred desetletjem. Na začetku so zahtevali dostojno življenje. Slišimo govor o kruhu in službi. Na Bližnjem vzhodu, ko ljudje govorijo, da si želijo demokracije, se poistovetijo z življenjem v Evropi, z blagostanjem, boljšim življenjem, službami in socialno varnostjo, tega si ljudje v resnici želijo."
Pred desetletjem je bil tudi Joe Biden ameriški podpredsednik, danes pa je predsednik. Ena izmed njegovih prvih potez ob vselitvi v Belo hišo je bila ukinitev sporne prepovedi vstopa za ljudi iz več muslimanskih držav, kot je ta ukrep poimenoval njegov avtor, bivši predsednik Trump.Kako so to Bidnovo potezo ocenili na Bližnjem vzhodu, sploh v tistih državah, ki so bile na tako imenovanem "črnem seznamu"?
"Dejstvo je, da zaradi koronavirusa še vedno ni mogoče potovati v ZDA. V praksi se ne bo nič zgodilo, seveda pa ta poteza nakazuje pozitivno naklonjenost do Bližnjega vzhoda. Države imajo nekaj strahu, kakšna bo politika Joeja Bidna do regije, ali ne bo preveč popustil do Irana. Poleg tega so se politiki v teh državah zelo navezali na Trumpa in pričakujejo poteze novega ameriškega predsednika s kar nekaj strahu."
789 epizod
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Bližnjevzhodna dopisnica Karmen Švegl o urejanju odnosov med Združenimi državami in Iranom po izvolitvi novega ameriškega predsednika ter posledicah arabske pomladi.
Ta teden je minilo 10 let od arabske pomladi, ko so se na protestih na trgu Tahrir v središču Kaira prvič zbrale velike množice ljudi in zahtevale odstop egiptovskega predsednika Mubaraka. Že pred tem so se protesti začeli v Tuniziji, kmalu so zajeli velik del držav na Bližnjem vzhodu.urediti odnose med Združenimi državami in Iranom.
"Bilo je vse več ugibanj, kaj se bo zgodilo. Nekateri novinarji so se bali, da bi varnostne sile postrelile ljudi, ki so se zbirali na protestih. Vojska je izkoristila priložnost, ker ni želela, da Mubaraka nasledi sin, kasneje se je potem sama polastila oblasti. Samodržci in Mubarak so bili na oblasti po več desetletji. To, da so ljudje verjeli, da lahko premaknejo režime, ki ga desetletja noben ni mogel ali upal, je bilo navdihujoče." - Karmen Švegl
Prvi protesti so se pred desetletjem začeli v Tuniziji, ki je tudi edina država, kjer se je demokracija obdržala in vsaj do neke mere utrdila. Zdaj, po desetih letih, spet lahko spremljamo proteste v Tuniziji.
"Posledice za regijo so ogromne, vidimo, da je Bližnji vzhod precej manj stabilen kot je bil pred arabsko pomladjo. Zahteve protestnikov in slogani so isti. Imajo enake zahteve kot pred desetletjem. Na začetku so zahtevali dostojno življenje. Slišimo govor o kruhu in službi. Na Bližnjem vzhodu, ko ljudje govorijo, da si želijo demokracije, se poistovetijo z življenjem v Evropi, z blagostanjem, boljšim življenjem, službami in socialno varnostjo, tega si ljudje v resnici želijo."
Pred desetletjem je bil tudi Joe Biden ameriški podpredsednik, danes pa je predsednik. Ena izmed njegovih prvih potez ob vselitvi v Belo hišo je bila ukinitev sporne prepovedi vstopa za ljudi iz več muslimanskih držav, kot je ta ukrep poimenoval njegov avtor, bivši predsednik Trump.Kako so to Bidnovo potezo ocenili na Bližnjem vzhodu, sploh v tistih državah, ki so bile na tako imenovanem "črnem seznamu"?
"Dejstvo je, da zaradi koronavirusa še vedno ni mogoče potovati v ZDA. V praksi se ne bo nič zgodilo, seveda pa ta poteza nakazuje pozitivno naklonjenost do Bližnjega vzhoda. Države imajo nekaj strahu, kakšna bo politika Joeja Bidna do regije, ali ne bo preveč popustil do Irana. Poleg tega so se politiki v teh državah zelo navezali na Trumpa in pričakujejo poteze novega ameriškega predsednika s kar nekaj strahu."
V Washingtonu je v sredo prisegel novi predsednik Joe Biden. Kakšna so njegova prva sporočila in poteze ter kakšna so nova razmerja moči v senatu in kongresu?
Z moskovsko dopisnico Vlasto Jeseničnik o vzrokih za razlike pravega števila smrtnih žrtev epidemije, o pripravah na letošnje parlamentarne volitve in o napovedanih spremembah ustave v nemirni Belorusiji.
Z bruseljskim dopisnikom Igorjem Juričem se sprašujemo, v kakšni formi Evropska unija vstopa v leto 2021, o težavah s cepljenjem in o odzivih evropskih voditeljev na vdor Trumpovih podpornikov v ameriški kongres.
Kako se v Nemčiji odločajo za sprejemanje ukrepov za zajezitev širitve koronavirusa in kako so med epidemijo ohranili odprte šole?
Z našo dunajsko dopisnico Petro Kos Gnamuš razmišljamo, kako mesec dni po terorističnem napadu okreva avstrijska prestolnica ter kakšne so njihove izkušnje z množičnim testiranjem prebivalstva.
Tudi na Hrvaškem je drugi val epidemije v polnem zamahu, v zadnjem tednu so poročali o novih rekordih v številu okuženih in umrlih v enem dnevu.
Dijaki protestirajo proti zaprtju srednjih šol, turistični delavci se bojijo za zimsko smučarsko sezono, papež Frančišek razburja cerkveno javnost z izjavami o istospolnih zvezah in migrantih, oglaša se Janko Petrovec.
Bližnjemu vzhodu po nedavnih potezah odhajajočega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je napovedal umik velikega dela ameriških vojakov iz Iraka in Afganistana ter menda celo razmišljal o napadu na iranske jedrske zmogljivosti, grozi novo obdobje nestabilnosti. Z našo dopisnico Karmen Švegl razmišljamo, kakšna bo Trumpova zapuščina na Bližnjem vzhodu, kako bodo razmerja moči spremenile napovedane politike Joeja Bidna ter kako trdna je prekinitev ognja v Gorskem Karabahu, ki jo bosta nadzorovali Rusija in Turčija.
Z dopisnikom Boštjanom Anžinom o novicah in zgodbah, ki v tem času zaznamujejo tudi Balkan. Kako je z oblikovanjem nove vlade v Črni gori in kakšni so sklepi po spletnem vrhu berlinskega procesa?
Dopisnik iz Združenih držav Amerike Andrej Stopar sporoča, da so tesni rezultati na volitvah za ameriškega predsednika presenetili. Tam pravijo, da ima za zdaj Joe Biden širšo pot do zmage, Donald Trump pa ožjo.
Poleg dejstva, da se v Rusiji od začetka oktobra število odkritih primerov strmo povečuje, se je država v zadnjih mesecih zapletla v dva nova konflikta, v katerih ima veliko vlogo.
Z bruseljsko dopisnico Mojco Širok razmišljamo o usklajenosti odzivov držav članic EU, o tem, kako bodo novi rekordi števila okužb vplivali na gospodarstvo in o zatikanjih med pogajanji EU in Združenega kraljestva.
Z washingtonskim dopisnikom Andrejem Stoparjem o Trumpovi okužbi s koronavirusom, predvolilnem času in glasovanju po pošti ter o pomenu posameznih držav pri rezultatu volitev.
V 18. vzporedniku se obračamo proti severni sosedi, kjer v teh dneh obeležujejo 100. obletnico koroškega plebiscita. Z našo avstrijsko dopisnico Petro Kos Gnamuš razmišljamo, ali ta obletnica danes ljudi povezuje ali razdružuje, kako se Avstrijci odzivajo na nov val okužb s koronavirusom, kakšne bodo gospodarske posledice okrnjene poletne turistične sezone in kako bodo letos pozimi delovala priljubljena avstrijska smučarska središča. Obregnemo pa se tudi ob slovensko-avstrijske kulinarične odnose.
O (ne)uspehih ameriške zunanje politike na Bližnjem vzhodu in projekcij slike Tadeja Pogačarja na najvišji stavbi na svetu. Z Bližnjega vzhoda naša dopisnica Karmen Švegl.
A se je Hrvaški zavestno tveganje z odpiranjem turističnih zmogljivosti sredi pandemije izplačalo, kakšne bodo gospodarske posledice izpada dela dohodkov in kakšni so načrti za popotresno obnovo Zagreba v novem zakonu?
Z berlinsko dopisnico Polono Fijavž o vključitvi več tisoč beguncev v nemško družbo, njihovem položaju, izobrazbi in zaposlitvi ter posledicah, ki jih je imela odločitev Merklove, da odpre vrata za prosilce za azil.
Z dopisnikom Boštjanom Anžinom o porazu Demokratične stranke socialistov na parlamentarnih volitvah, o novih pogajanjih med Srbijo in Kosovom ter o bolgarskem protestu proti vladi.
Z dopisnikom Jankom Petrovcem o gospodarskih posledicah italijanskih mest na turizem, o začetku novega šolskega leta, o novem volilnem zakonu in o jesenski festivalski sezoni.
Neveljaven email naslov