Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rimski dopisnik Janko Petrovec o tem, kakšno koalicijo bi Draghi lahko zbral v novi vladi, kako se italijanski politični sistem odziva na pogoste krize ter o gospodarskih in socialnih posledicah epidemije.
Po padcu vlade, ki jo je vodil Giuseppe Conte, je po mnogih preobratih v sredo predsednik države Sergio Matarella podelil mandat za sestavo vlade Mariu Draghiju, ki ga najbolj poznamo kot nekdanjega vodjo Evropske centralne banke, kjer je poleti leta 2012 izrekel znameniti stavek "Whatever it takes", s čimer je sprožil vse potrebno, da je za vsako ceno rešil evro pred špekulacijami in padcem, državam v težavah pa pomagal z odkupom njihovih dolgov ter kvantitativnim sproščanjem – se pravi z injekcijami svežega denarja, ki so odločno pomagale k okrevanju skupnega trga.
"V javnem prostoru večina verjame, da gre za človeka, ki lahko Italiji odločno pomaga ne samo iz krize zaradi epidemije, ampak tudi iz sistemske gospodarske stagnacije, ki z manjšimi nihanji traja tri desetletja. Vprašanje, ki si ga zaenkrat zastavljajo redki, je, za kakšno ceno. Draghi namreč ni zagovornik prevelike socialne države. Je človek trga." –Janko Petrovec
Visoka podpora javnosti je trhla stvar. To dokazujeta politiki Mattea Salvinija in Mattea Renzija. Začasni zmagovalci politične krize v Italije so po besedah Janka Petrovca "zaenkrat tisti, ki težijo v idejni liberalni center. Gotovo Matteo Renzi, ki pod Contejem ni prišel do opaznejše politične pozicije. Tudi Silvio Berlusconi, ki lahko z Draghijem ponovno zažari. Zaenkrat najslabše kaže Gibanju petih zvezd: ena struja v njem se hoče obdržati v vladi za vsako ceno, druga pa proti temu protestira, saj meni, da Draghi ni nič drugega kot 'bankir finančnih elit' tega sveta." Mario Draghi se je v Italiji že dlje časa omenjal kot možen premier, a zanimivo je, da je moral prejšnji vodja vlade Conte zapustiti svoj položaj kljub visoki podpori v javnosti.
"Giuseppe Conte je do visoke javnomnenjske podpore prišel v času epidemije, ki ga je zaznamovala stiska in negotovost večine državljanov. To je znal Conte pomiriti tako s svojimi mirnimi in upanja polnimi nastopi kot z injekcijami socialnih transferjev in pomoči podjetjem, ki so podrle vse dozdajšnje rekorde. Pri ustvarjanju konsenza je bil osrednjega pomena komunikacijski aparat, ki ga je vladni palači vsililo Gibanje petih zvezd. Gre za sofisticiran sistem sondiranja javnega mnenja, tudi preko družbenih omrežij, in sprotnih korekcij komunikacijskih prioritet. Ta komunikacijski aparat je tudi sproti skrbel za vnaprejšnjo pripravo prebivalstva pri ostrenju protiepidemijskih ukrepov, nekako po metodi: napoved je hujša od tistega, kar vlada dejansko sprejme."
789 epizod
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Rimski dopisnik Janko Petrovec o tem, kakšno koalicijo bi Draghi lahko zbral v novi vladi, kako se italijanski politični sistem odziva na pogoste krize ter o gospodarskih in socialnih posledicah epidemije.
Po padcu vlade, ki jo je vodil Giuseppe Conte, je po mnogih preobratih v sredo predsednik države Sergio Matarella podelil mandat za sestavo vlade Mariu Draghiju, ki ga najbolj poznamo kot nekdanjega vodjo Evropske centralne banke, kjer je poleti leta 2012 izrekel znameniti stavek "Whatever it takes", s čimer je sprožil vse potrebno, da je za vsako ceno rešil evro pred špekulacijami in padcem, državam v težavah pa pomagal z odkupom njihovih dolgov ter kvantitativnim sproščanjem – se pravi z injekcijami svežega denarja, ki so odločno pomagale k okrevanju skupnega trga.
"V javnem prostoru večina verjame, da gre za človeka, ki lahko Italiji odločno pomaga ne samo iz krize zaradi epidemije, ampak tudi iz sistemske gospodarske stagnacije, ki z manjšimi nihanji traja tri desetletja. Vprašanje, ki si ga zaenkrat zastavljajo redki, je, za kakšno ceno. Draghi namreč ni zagovornik prevelike socialne države. Je človek trga." –Janko Petrovec
Visoka podpora javnosti je trhla stvar. To dokazujeta politiki Mattea Salvinija in Mattea Renzija. Začasni zmagovalci politične krize v Italije so po besedah Janka Petrovca "zaenkrat tisti, ki težijo v idejni liberalni center. Gotovo Matteo Renzi, ki pod Contejem ni prišel do opaznejše politične pozicije. Tudi Silvio Berlusconi, ki lahko z Draghijem ponovno zažari. Zaenkrat najslabše kaže Gibanju petih zvezd: ena struja v njem se hoče obdržati v vladi za vsako ceno, druga pa proti temu protestira, saj meni, da Draghi ni nič drugega kot 'bankir finančnih elit' tega sveta." Mario Draghi se je v Italiji že dlje časa omenjal kot možen premier, a zanimivo je, da je moral prejšnji vodja vlade Conte zapustiti svoj položaj kljub visoki podpori v javnosti.
"Giuseppe Conte je do visoke javnomnenjske podpore prišel v času epidemije, ki ga je zaznamovala stiska in negotovost večine državljanov. To je znal Conte pomiriti tako s svojimi mirnimi in upanja polnimi nastopi kot z injekcijami socialnih transferjev in pomoči podjetjem, ki so podrle vse dozdajšnje rekorde. Pri ustvarjanju konsenza je bil osrednjega pomena komunikacijski aparat, ki ga je vladni palači vsililo Gibanje petih zvezd. Gre za sofisticiran sistem sondiranja javnega mnenja, tudi preko družbenih omrežij, in sprotnih korekcij komunikacijskih prioritet. Ta komunikacijski aparat je tudi sproti skrbel za vnaprejšnjo pripravo prebivalstva pri ostrenju protiepidemijskih ukrepov, nekako po metodi: napoved je hujša od tistega, kar vlada dejansko sprejme."
Tanja Borčić Bernard o začetku turistične sezone na Hrvaškem, zamiku odprtja Pelješkega mosta in o odzivih hrvaške politike na rezultate slovenskih volitev.
Z dopisnikom Andrejem Stoparjem razmišljamo o Muskovem prevzemu Twitterja, izvolitvi prve temnopolte vrhovne sodnice in grožnji z jedrsko vojno.
Z dopisnico Karmen Švegl razmišljamo o bojevanju na vzhodu Ukrajine in o obljubah zahodnih voditeljev.
V 18. vzporedniku se odpravljamo v Italijo, kamor bodo ta konec tedna uprte oči številnih kristjanov po vsem svetu.
O predvolilni kampanji v Franciji se pogovarjamo z našo dopisnico Mojco Širok.
V 18. vzporedniku se nam oglasi Gašper Andrinek, ki v teh dneh raziskuje družbeno in politično sliko v baltskih državah.
V 18. vzporedniku se odpravljamo h kolegu Janu Grilcu, ki se te dni mudi na Madžarskem.
Naša dopisnica iz Berlina Polona Fijavž o trenutnih razmerah na Poljskem, ki množično sprejema begunce iz Ukrajine.
Z Andrejem Stoparjem o najnovejših Putinovih potezah ob invaziji, vplivu komunikacije voditeljev na razplet vojne in odzivu ameriške administracije na dogajanje.
Vlasta Jeseničnik spremlja dogajanje na frontnih črtah v Ukrajini in poroča o razpoloženju na ulicah ruskega glavnega mesta.
Eden izmed največjih težav naše južne sosede je tudi delovanje pravne države poroča Tanja Borčič Bernard.
Amerika trenutno ni pripravljena poslati vojake na teren, recimo v Ukrajino, da bi se tam borili, sporoča dopisnik Andrej Stopar.
Dopisnica Polona Fijavž o vlogi Nemčije pri reševanju rusko-ukrajinskega spora, stiskah beguncev na belorusko-poljski meji in spremembah nove nemške vlade v koalicijski pogodbi.
Nedavno pridobljen naziv Evropske prestolnice kulture, rekordne razsežnosti epidemije in nadaljevanje sage Đoković. Vse to so bili razlogi, da smo tokrat v Srbijo poklicali dopisnika z Balkana Boštjana Anžina.
Francosko predsedovanje Svetu Evropske unije, prevzeli so ga od Slovenije, naj bi zaznamovala predvsem vprašanja evropske strateške suverenosti, upravljanja migracij, gospodarske rasti, usklajena s podnebnimi cilji z in seveda s covidom-19. S predstavitve francoskega predsedovanja iz Pariza se oglaša Igor Jurič.
Z Jankom Petrovcem iz Rima o osrednjih božičnih praznovanjih, političnem usklajevanju o novem predsedniku države in sezoni na italijanskih smučiščih.
V 18. vzporedniku razmišljamo o grožnji novega spopada v Evropi. Rusija je namreč z namestitvijo velikega števila vojakov in opreme ob ukrajinski meji sprožila ostre odzive držav članic Nata. Z našo moskovsko dopisnico Vlasto Jeseničnik razmišljamo, kako resna je možnost spopadov, s kakšnimi pritiski se spopada ruska opozicija in kakšni so odzivi na nagrado Saharova, ki jo je letos prejel Aleksej Navalni. Pogledamo pa tudi na politično problematični Severni Kavkaz in na tamkajšnjo razvijajočo se turistično industrijo.
Z dunajsko dopisnico Petro Kos Gnamuš o epidemioloških ukrepih ob božiču, obveznem cepljenju, novi vladi in politični zapuščini Sebastiana Kurza.
Karmen Švegl z Bližnjega vzhoda o možnih izidih obnovljenih mednarodnih pogajanj o iranskih jedrskih ambicijah, izraelskih opozorilih o vojaškem napadu na iranske jedrske objekte in begunski krizi v Belorusiji.
Neveljaven email naslov