Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rimski dopisnik Janko Petrovec o tem, kakšno koalicijo bi Draghi lahko zbral v novi vladi, kako se italijanski politični sistem odziva na pogoste krize ter o gospodarskih in socialnih posledicah epidemije.
Po padcu vlade, ki jo je vodil Giuseppe Conte, je po mnogih preobratih v sredo predsednik države Sergio Matarella podelil mandat za sestavo vlade Mariu Draghiju, ki ga najbolj poznamo kot nekdanjega vodjo Evropske centralne banke, kjer je poleti leta 2012 izrekel znameniti stavek "Whatever it takes", s čimer je sprožil vse potrebno, da je za vsako ceno rešil evro pred špekulacijami in padcem, državam v težavah pa pomagal z odkupom njihovih dolgov ter kvantitativnim sproščanjem – se pravi z injekcijami svežega denarja, ki so odločno pomagale k okrevanju skupnega trga.
"V javnem prostoru večina verjame, da gre za človeka, ki lahko Italiji odločno pomaga ne samo iz krize zaradi epidemije, ampak tudi iz sistemske gospodarske stagnacije, ki z manjšimi nihanji traja tri desetletja. Vprašanje, ki si ga zaenkrat zastavljajo redki, je, za kakšno ceno. Draghi namreč ni zagovornik prevelike socialne države. Je človek trga." –Janko Petrovec
Visoka podpora javnosti je trhla stvar. To dokazujeta politiki Mattea Salvinija in Mattea Renzija. Začasni zmagovalci politične krize v Italije so po besedah Janka Petrovca "zaenkrat tisti, ki težijo v idejni liberalni center. Gotovo Matteo Renzi, ki pod Contejem ni prišel do opaznejše politične pozicije. Tudi Silvio Berlusconi, ki lahko z Draghijem ponovno zažari. Zaenkrat najslabše kaže Gibanju petih zvezd: ena struja v njem se hoče obdržati v vladi za vsako ceno, druga pa proti temu protestira, saj meni, da Draghi ni nič drugega kot 'bankir finančnih elit' tega sveta." Mario Draghi se je v Italiji že dlje časa omenjal kot možen premier, a zanimivo je, da je moral prejšnji vodja vlade Conte zapustiti svoj položaj kljub visoki podpori v javnosti.
"Giuseppe Conte je do visoke javnomnenjske podpore prišel v času epidemije, ki ga je zaznamovala stiska in negotovost večine državljanov. To je znal Conte pomiriti tako s svojimi mirnimi in upanja polnimi nastopi kot z injekcijami socialnih transferjev in pomoči podjetjem, ki so podrle vse dozdajšnje rekorde. Pri ustvarjanju konsenza je bil osrednjega pomena komunikacijski aparat, ki ga je vladni palači vsililo Gibanje petih zvezd. Gre za sofisticiran sistem sondiranja javnega mnenja, tudi preko družbenih omrežij, in sprotnih korekcij komunikacijskih prioritet. Ta komunikacijski aparat je tudi sproti skrbel za vnaprejšnjo pripravo prebivalstva pri ostrenju protiepidemijskih ukrepov, nekako po metodi: napoved je hujša od tistega, kar vlada dejansko sprejme."
789 epizod
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Rimski dopisnik Janko Petrovec o tem, kakšno koalicijo bi Draghi lahko zbral v novi vladi, kako se italijanski politični sistem odziva na pogoste krize ter o gospodarskih in socialnih posledicah epidemije.
Po padcu vlade, ki jo je vodil Giuseppe Conte, je po mnogih preobratih v sredo predsednik države Sergio Matarella podelil mandat za sestavo vlade Mariu Draghiju, ki ga najbolj poznamo kot nekdanjega vodjo Evropske centralne banke, kjer je poleti leta 2012 izrekel znameniti stavek "Whatever it takes", s čimer je sprožil vse potrebno, da je za vsako ceno rešil evro pred špekulacijami in padcem, državam v težavah pa pomagal z odkupom njihovih dolgov ter kvantitativnim sproščanjem – se pravi z injekcijami svežega denarja, ki so odločno pomagale k okrevanju skupnega trga.
"V javnem prostoru večina verjame, da gre za človeka, ki lahko Italiji odločno pomaga ne samo iz krize zaradi epidemije, ampak tudi iz sistemske gospodarske stagnacije, ki z manjšimi nihanji traja tri desetletja. Vprašanje, ki si ga zaenkrat zastavljajo redki, je, za kakšno ceno. Draghi namreč ni zagovornik prevelike socialne države. Je človek trga." –Janko Petrovec
Visoka podpora javnosti je trhla stvar. To dokazujeta politiki Mattea Salvinija in Mattea Renzija. Začasni zmagovalci politične krize v Italije so po besedah Janka Petrovca "zaenkrat tisti, ki težijo v idejni liberalni center. Gotovo Matteo Renzi, ki pod Contejem ni prišel do opaznejše politične pozicije. Tudi Silvio Berlusconi, ki lahko z Draghijem ponovno zažari. Zaenkrat najslabše kaže Gibanju petih zvezd: ena struja v njem se hoče obdržati v vladi za vsako ceno, druga pa proti temu protestira, saj meni, da Draghi ni nič drugega kot 'bankir finančnih elit' tega sveta." Mario Draghi se je v Italiji že dlje časa omenjal kot možen premier, a zanimivo je, da je moral prejšnji vodja vlade Conte zapustiti svoj položaj kljub visoki podpori v javnosti.
"Giuseppe Conte je do visoke javnomnenjske podpore prišel v času epidemije, ki ga je zaznamovala stiska in negotovost večine državljanov. To je znal Conte pomiriti tako s svojimi mirnimi in upanja polnimi nastopi kot z injekcijami socialnih transferjev in pomoči podjetjem, ki so podrle vse dozdajšnje rekorde. Pri ustvarjanju konsenza je bil osrednjega pomena komunikacijski aparat, ki ga je vladni palači vsililo Gibanje petih zvezd. Gre za sofisticiran sistem sondiranja javnega mnenja, tudi preko družbenih omrežij, in sprotnih korekcij komunikacijskih prioritet. Ta komunikacijski aparat je tudi sproti skrbel za vnaprejšnjo pripravo prebivalstva pri ostrenju protiepidemijskih ukrepov, nekako po metodi: napoved je hujša od tistega, kar vlada dejansko sprejme."
Kako deluje nova zagrebška oblast in kako se, potem ko ji po 20 letih padajo okostnjaki iz omar, spoprijema s preteklostjo? Kako je Hrvaška pripravljena na poletno turistično sezono, na kaj morajo biti pozorni slovenski turisti, ki bodo tudi letos množično obiskali hrvaško obalo?
O srečanju Bidna in Putina v Ženevi, ameriških sporočilih evropskih zaveznikom in zbliževanju ZDA z Evropsko unijo.
Moskovska dopisnica Vlasta Jeseničnik o razmerah v Belorusiji, njenem odnosu z Rusijo, evropskem nogometnem prvenstvu in srečanju Bidna in Putina, v času njegovega vladanja se je v ZDA zamenjalo že pet predsednikov.
V 18. vzporedniku se sprašujemo o tem, kdaj bomo k severnim sosedom lahko potovali z digitalnimi potrdili. V praksi naj bi jih uvedli že v petek, a so zaradi tehničnih težav začetek prestavili. Z našo dunajsko dopisnico Petro Kos Gnamuš razmišljamo tudi o spornem zemljevidu političnega islama, menjavah v stranki Svobodnjakov, gospodarskih kazalcih in novih dvojezičnih jasli v Celovcu. Vprašamo pa se tudi, kakšni turisti so naši severni sosedi. Kako Slovenci vidimo avstrijske turiste, kako se vidijo sami?
Voditelji EU so se morali kljub predvideni strateški razpravi o odnosih z Rusijo morali lotiti ravnanja Belorusije
V 18. vzporedniku se obračamo proti italijanski prestolnici, kjer na Globalnem zdravstvenem vrhu razpravljajo o lekcijah, ki se jih moramo naučiti o pandemijah. Tudi zaradi turizma - Italija namreč spet začenja vabiti na počitnikovanja v svojih številnih letoviščih. Vse ceste pa tokrat ne vodijo v Rim. Pred prihodom kolesarskega Gira d’Italia v Slovenijo z našim rimskim dopisnikom Jankom Petrovcem razmišljamo o kultnem statusu te dirke med italijanskimi športnimi navdušenci.
Spopadi med Izraelom in Palestinci so v tem tednu pripeljali do roba nove vojne. Z našo bližnjevzhodno dopisnico Karmen Švegl razmišljamo, če se je večjemu spopadu še mogoče izogniti, komu novo zaostrovanje razmer koristi ter kako so v podstat spopadov vtkane notranjepolitične zdrahe v Izraelu in med Palestinci. Razmislimo tudi o vlogi Združenih držav ter odnosu do palestinskega vprašanja v arabskem svetu.
Z beograjskim dopisnikom Boštjanom Anžinom o volitvah v Albaniji in v Bolgariji ter o neobičajnih ukrepih, s katerimi v Srbiji skušajo doseči čim višjo precepljenost.
Z zagrebško dopisnico Tanjo Borčič Bernard o tem, kakšne ukrepe za poln zagon turizma sprejemajo na Hrvaškem, s kakšnimi težavami se sooča kampanja cepljenja in kakšni so hrvaški odzivi na non-paper, ki to ni.
V 18. vzporedniku se podajamo v državo, kjer je temperatura v notranjepolitičnem loncu dosegla vrelišče. Za svojega kanclerskega kandidata so se ta teden v Nemčiji odločili tako konservativci kot zeleni. Z našo berlinsko dopisnico Polono Fijavž razmišljamo, kako bo odločitev za Armina Lascheta v največji stranski CDU/CSU vplivala na potek kampanje pred jesenskimi zveznimi parlamentarnimi volitvami, s kakšnim programom stranka Zelenih hitro pridobiva podporo in o problematičnih nemško-ruskih odnosih. Obračamo pa se tudi proti poletju in se sprašujemo, koliko in kako bodo letos potovali Nemci.
Kar nekaj odprtih političnih vprašanje je v Rusiji, še eno so na seznam včeraj dodali Američani. Ameriška vlada je včeraj v skladu s pričakovanji uvedla nove sankcije proti Rusiji zaradi računalniških vdorov in vpletanja v volitve ter še drugih problematičnih točk v odnosih med državama. ZDA so izgnale deset ruskih diplomatov in kaznovale več deset oseb in podjetij.
V Združenih državah Amerike se je začelo sojenje, ki bo zaznamovalo ameriško družbo, ne glede na to, kakšen bo razplet, poroča naš vašingtonski dopisnik Andrej Stopar.
Z našim rimskim dopisnikom Jankom Petrovcem smo se kljub omejitvam gibanja odpravili v kar dve državi, v Vatikan in Italijo. Kako bodo v središču Rimskokatoliške cerkve praznovali veliko noč v razmerah pandemije?
V 18. vzporedniku pod drobnogled jemljemo dogajanje na Bližnjem vzhodu. V regiji, kjer so pretresi in spremembe že leta edina stalnica, je tudi ta teden bilo nekaj pomembnih premikov - pa tudi zastojev, denimo v Sueškem prekopu. Z našo bližnjevzhodno dopisnico Karmen Švegl razmišljamo o rezultatih že četrtih parlamentarnih volitev v Izraelu v manj kot dveh letih, izstopu Turčije iz carigrajske konvencije, Erdoganovih zahtevah po prepovedi opozicijske stranke in novem poskusu ustavitve spopadov v Jemnu. Opišemo pa tudi pot posameznika do cepljenja v Dubaju.
Petra Kos Gnamuš o sporočilih protestnikov, odzivih vlade, o poteku cepljenja, pa tudi o volilnih uspehih koroških Slovencev na lokalnih volitvah in razpoloženju med Avstrijci po enem letu epidemije.
Bruseljska dopisnica Mojca Širok o projektu skupnega nakupa cepiv proti covidu-19, cepilnih potnih listih, novih razmerjih na evropski politični desnici in o zdajšnji podobi Slovenije v Bruslju.
Polona Fijavž o nemških šolah v obdobju koronavirusa, ukrepih, cepivih in cepljenju ter o tem, kaj o Sloveniji v zadnjem času poročajo nemški mediji.
Zagrebška dopisnica Tanja Borčič Bernard o aferah, ki spremljajo hrvaški načrt za cepljenje, o obetih turistične sezone in burni kampanji za lokalne volitve zaznamovani z epidemijo in popotresno obnovo.
Kakšno je vzdušje na Kosovu pred volitvami in kdo ima največ možnosti za zmago? Zakaj je Srbija med najuspešnejšimi državami na svetu po številu cepljenih proti covidu-19?
Neveljaven email naslov