Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Z zagrebško dopisnico Tanjo Borčič Bernard o tem, kakšne ukrepe za poln zagon turizma sprejemajo na Hrvaškem, s kakšnimi težavami se sooča kampanja cepljenja in kakšni so hrvaški odzivi na non-paper, ki to ni.
Uvodni del turistične sezone letos spet ni reprezentativen kazalnik za poletni vrhunec potovanj, a vseeno že lahko razberemo nekaj trendov. Predsezone na Hrvaškem letos ni: "Tistih nekaj tisoč turistov, ki so te dni na Hrvaškem, težko opišemo kot predsezona. Največ jih je seveda v Istri, nekaj tisoč na Kvarnerju. Med njimi je največ Avstrijcev in Slovencev."
Tudi na Hrvaškem pa cepljenje poteka (pre)počasi, vsaj z enim odmerkom je bilo do zdaj na Hrvaškem cepljenih pol milijona državljanov, a kampanja ne poteka brez težav. Poleg tega pa cepljenje spremlja še afera s platformo cijepise.hr, ki je bila mišljena kot enotna baza cepljenih oseb na Hrvaškem, a je bilo z njenim delovanjem veliko težav. Platforma namreč ni integrirana v druge informacijske sisteme in na primer ne beleži zdravstvenega osebja, ki je bilo cepljeno. Poleg tega je program naredilo podjetje, ki se doslej s takšnimi stvarmi sploh ni ukvaralo, je pa lastnik podjetja osebni prijatelj ministra za zdravje.
Najbolj vroča tema na zunanjepolitičnem področju, ki se ji na tako imenovanem "Zahodnem Balkanu" je non-paper o spreminjanju meja. Na Hrvaškem je požel veliko jeze, predsednik Zoran Milanović ga je označil celo za veliko sranje in ob tem povedal še, da upa, da dokument ni prišel iz Slovenije, saj da jo spoštuje.
789 epizod
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Z zagrebško dopisnico Tanjo Borčič Bernard o tem, kakšne ukrepe za poln zagon turizma sprejemajo na Hrvaškem, s kakšnimi težavami se sooča kampanja cepljenja in kakšni so hrvaški odzivi na non-paper, ki to ni.
Uvodni del turistične sezone letos spet ni reprezentativen kazalnik za poletni vrhunec potovanj, a vseeno že lahko razberemo nekaj trendov. Predsezone na Hrvaškem letos ni: "Tistih nekaj tisoč turistov, ki so te dni na Hrvaškem, težko opišemo kot predsezona. Največ jih je seveda v Istri, nekaj tisoč na Kvarnerju. Med njimi je največ Avstrijcev in Slovencev."
Tudi na Hrvaškem pa cepljenje poteka (pre)počasi, vsaj z enim odmerkom je bilo do zdaj na Hrvaškem cepljenih pol milijona državljanov, a kampanja ne poteka brez težav. Poleg tega pa cepljenje spremlja še afera s platformo cijepise.hr, ki je bila mišljena kot enotna baza cepljenih oseb na Hrvaškem, a je bilo z njenim delovanjem veliko težav. Platforma namreč ni integrirana v druge informacijske sisteme in na primer ne beleži zdravstvenega osebja, ki je bilo cepljeno. Poleg tega je program naredilo podjetje, ki se doslej s takšnimi stvarmi sploh ni ukvaralo, je pa lastnik podjetja osebni prijatelj ministra za zdravje.
Najbolj vroča tema na zunanjepolitičnem področju, ki se ji na tako imenovanem "Zahodnem Balkanu" je non-paper o spreminjanju meja. Na Hrvaškem je požel veliko jeze, predsednik Zoran Milanović ga je označil celo za veliko sranje in ob tem povedal še, da upa, da dokument ni prišel iz Slovenije, saj da jo spoštuje.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
V 18. vzporednik se iz bele in praznične Moskve oglaša dopisnica Vlasta Jeseničnik.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Kitajska velemesta se vse bolj dušijo v smogu, še dosti hujše okoljske zagate pa daljnovzhodni velikanki grozijo ob koncu 21. stoletja. Po novi znanstveni študiji o pregrevanju ozračja bo takrat velik del Kitajske pod vodo, druge dele pa bo prizadela huda suša. Več Uroš Lipušček.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Uroš Lipušček se je iz Pekinga javil sredi kitajskega zlatega tedna, največjega praznika, s katerim se spominjajo ustanovitve Ljudske republike Kitajske. “Teden dni ljudje ne delajo, vsaj ves javni sektor, nekatere privatne tovarne vseeno obratujejo.” Sicer pa se v Pekingu spopadajo s težavo, ki so se je skoraj že privadili – s hudim smogom. Onesnaženje zraka je ena izmed tematik, s katero so se oblasti začele intenzivno ukvarjati, a do znatnega izboljšanja zraka je še vsaj 10 do 15 let. Močno odmevajo tudi Nobelove nagrade, saj je ena izmed prejemnic nagrade za medicino Kitajka JouJou Tu, ki je odkrila zdravilo, ki znižuje stopnjo smrtnosti pri bolnikih z malarijo.
Več kot 230.000 prebežnikov je samo v zadnjih mesecih v Nemčiji zaprosilo za azil, uradni Berlin pa je številko, koliko beguncev bo sprejel, že večkrat popravil navzgor, nazadnje na milijon. A zadnje dni bolj kot begunska problematika nemške medije zaposluje afera ‘dieselgate’ – nemški avtomobilistični gigant je s svojimi dejanji močno pretresel ne samo temelje Volkswagna, ampak celotne nemške avtomobilistične industrije. In ko je zamajano zaupanje v vsemogočni nemški avto je mogoče vse.
Evropska unija kljub več mesecev trajajoči begunski krizi in izzivom, ki jih prinaša, ni našla zanesljivih in dolgoročnih rešitev. Še več: države v jugovzhodni Evropi se vsaka po svoje lotevajo težav: Madžarska s postavljanjem žičnatih ograj, Hrvaška s preusmerjanjem beguncev proti schengenskim mejam in tako naprej. Države na Balkanu druga drugo obtožujejo neprimernega ravnanja in grozijo s sankcijami. Ali bo kaj drugače po torkovem srečanju notranjih ministrov v Bruslju in po vrhu šefov držav dan pozneje? Pa tudi o Grčiji po volitvah in o začetku šolskega leta v Belgiji smo se pogovarjali z našim dopisnikom Matjažem Troštom.
Neveljaven email naslov