Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Dopisnik Andrej Stopar o čustvenem odnosu Američanov do tragedije 11. 9., posledicah napada na dvojčka, učinkih dvajsetletne vojne proti terorizmu v Afganistanu in orkanu Ida.
V New Yorku te dni zaznamujejo 20. obletnico terorističnih napadov, v katerih je bil uničen Svetovni trgovinski center. "Težko je govoriti, da so se mestu že zacelile vse rane, saj je območje preveliko, da bi razmišljali na ta način," pravi dopisnik Andrej Stopar. Kakšno podobo predstavlja New York?
"New York je mesto, ki je tudi globoko ranjeno po pandemiji, še bolj, ker je pandemija časovno raztegnjena. Precej prodajaln in restavracij je zaprtih. Gre za mesto, ki trese hlače in gre naprej. Kaže odraz vseh tragedij, a živi dalje."
Pred nekaj dnevi se je še zadnji ameriški vojak umaknil iz Afganistana, ki so ga napadli skoraj takoj po terorističnih napadih 11. septembra 2001.
"To, kar so Američani upali, da bodo teroristični napadi prinesli k večji enotnosti, se ni zgodilo. Svet je danes bistveno bolj razdeljen kot pred dvajsetimi leti."
Tudi letošnji september New Yorku ni ravno prizanašal. Orkan Ida je vzhodu Združenih držav prinesel velike količine padavin in zaradi poplav je tudi na območju New Yorka umrlo več deset ljudi. Deli mesta so se spet znašli pod vodo. To se ni zgodilo prvič. Kako bodo oblasti ukrepale in skušale zaščititi New York pred podobnimi katastrofami?
"Težava New Yorka in drugih velikih ameriških mest je infrastruktura: kanalizacija, vodovodni sistem, sistem za napajanje z električno energijo. V invazivnih ujmah te zadeve odpovedo. Pričakovali bi odpornejšo infrastrukturo, tako bi lahko pomagali tudi New Yorku. A treba bo počakati, kaj se bo zgodilo, tudi volitve newyorškega župana bodo."
789 epizod
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Dopisnik Andrej Stopar o čustvenem odnosu Američanov do tragedije 11. 9., posledicah napada na dvojčka, učinkih dvajsetletne vojne proti terorizmu v Afganistanu in orkanu Ida.
V New Yorku te dni zaznamujejo 20. obletnico terorističnih napadov, v katerih je bil uničen Svetovni trgovinski center. "Težko je govoriti, da so se mestu že zacelile vse rane, saj je območje preveliko, da bi razmišljali na ta način," pravi dopisnik Andrej Stopar. Kakšno podobo predstavlja New York?
"New York je mesto, ki je tudi globoko ranjeno po pandemiji, še bolj, ker je pandemija časovno raztegnjena. Precej prodajaln in restavracij je zaprtih. Gre za mesto, ki trese hlače in gre naprej. Kaže odraz vseh tragedij, a živi dalje."
Pred nekaj dnevi se je še zadnji ameriški vojak umaknil iz Afganistana, ki so ga napadli skoraj takoj po terorističnih napadih 11. septembra 2001.
"To, kar so Američani upali, da bodo teroristični napadi prinesli k večji enotnosti, se ni zgodilo. Svet je danes bistveno bolj razdeljen kot pred dvajsetimi leti."
Tudi letošnji september New Yorku ni ravno prizanašal. Orkan Ida je vzhodu Združenih držav prinesel velike količine padavin in zaradi poplav je tudi na območju New Yorka umrlo več deset ljudi. Deli mesta so se spet znašli pod vodo. To se ni zgodilo prvič. Kako bodo oblasti ukrepale in skušale zaščititi New York pred podobnimi katastrofami?
"Težava New Yorka in drugih velikih ameriških mest je infrastruktura: kanalizacija, vodovodni sistem, sistem za napajanje z električno energijo. V invazivnih ujmah te zadeve odpovedo. Pričakovali bi odpornejšo infrastrukturo, tako bi lahko pomagali tudi New Yorku. A treba bo počakati, kaj se bo zgodilo, tudi volitve newyorškega župana bodo."
Tanja Borčić Bernard o začetku turistične sezone na Hrvaškem, zamiku odprtja Pelješkega mosta in o odzivih hrvaške politike na rezultate slovenskih volitev.
Z dopisnikom Andrejem Stoparjem razmišljamo o Muskovem prevzemu Twitterja, izvolitvi prve temnopolte vrhovne sodnice in grožnji z jedrsko vojno.
Z dopisnico Karmen Švegl razmišljamo o bojevanju na vzhodu Ukrajine in o obljubah zahodnih voditeljev.
V 18. vzporedniku se odpravljamo v Italijo, kamor bodo ta konec tedna uprte oči številnih kristjanov po vsem svetu.
O predvolilni kampanji v Franciji se pogovarjamo z našo dopisnico Mojco Širok.
V 18. vzporedniku se nam oglasi Gašper Andrinek, ki v teh dneh raziskuje družbeno in politično sliko v baltskih državah.
V 18. vzporedniku se odpravljamo h kolegu Janu Grilcu, ki se te dni mudi na Madžarskem.
Naša dopisnica iz Berlina Polona Fijavž o trenutnih razmerah na Poljskem, ki množično sprejema begunce iz Ukrajine.
Z Andrejem Stoparjem o najnovejših Putinovih potezah ob invaziji, vplivu komunikacije voditeljev na razplet vojne in odzivu ameriške administracije na dogajanje.
Vlasta Jeseničnik spremlja dogajanje na frontnih črtah v Ukrajini in poroča o razpoloženju na ulicah ruskega glavnega mesta.
Eden izmed največjih težav naše južne sosede je tudi delovanje pravne države poroča Tanja Borčič Bernard.
Amerika trenutno ni pripravljena poslati vojake na teren, recimo v Ukrajino, da bi se tam borili, sporoča dopisnik Andrej Stopar.
Dopisnica Polona Fijavž o vlogi Nemčije pri reševanju rusko-ukrajinskega spora, stiskah beguncev na belorusko-poljski meji in spremembah nove nemške vlade v koalicijski pogodbi.
Nedavno pridobljen naziv Evropske prestolnice kulture, rekordne razsežnosti epidemije in nadaljevanje sage Đoković. Vse to so bili razlogi, da smo tokrat v Srbijo poklicali dopisnika z Balkana Boštjana Anžina.
Francosko predsedovanje Svetu Evropske unije, prevzeli so ga od Slovenije, naj bi zaznamovala predvsem vprašanja evropske strateške suverenosti, upravljanja migracij, gospodarske rasti, usklajena s podnebnimi cilji z in seveda s covidom-19. S predstavitve francoskega predsedovanja iz Pariza se oglaša Igor Jurič.
Z Jankom Petrovcem iz Rima o osrednjih božičnih praznovanjih, političnem usklajevanju o novem predsedniku države in sezoni na italijanskih smučiščih.
V 18. vzporedniku razmišljamo o grožnji novega spopada v Evropi. Rusija je namreč z namestitvijo velikega števila vojakov in opreme ob ukrajinski meji sprožila ostre odzive držav članic Nata. Z našo moskovsko dopisnico Vlasto Jeseničnik razmišljamo, kako resna je možnost spopadov, s kakšnimi pritiski se spopada ruska opozicija in kakšni so odzivi na nagrado Saharova, ki jo je letos prejel Aleksej Navalni. Pogledamo pa tudi na politično problematični Severni Kavkaz in na tamkajšnjo razvijajočo se turistično industrijo.
Z dunajsko dopisnico Petro Kos Gnamuš o epidemioloških ukrepih ob božiču, obveznem cepljenju, novi vladi in politični zapuščini Sebastiana Kurza.
Karmen Švegl z Bližnjega vzhoda o možnih izidih obnovljenih mednarodnih pogajanj o iranskih jedrskih ambicijah, izraelskih opozorilih o vojaškem napadu na iranske jedrske objekte in begunski krizi v Belorusiji.
Neveljaven email naslov