Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Z berlinsko dopisnico Polono Fijavž se odpravljamo na trenutno največje evropsko krizno žarišče - migrantsko pot, ki iz Belorusije preko Poljske vodi proti centralni Evropi.
Pogled smo usmerili na pot beguncev iz Sirije, Iraka in Jemna, ki ob podpori beloruskega režima skušajo vstopiti v Evropsko unijo. Razmišljamo o usodah ljudi, ki so v mrzlem vremenu in težkih razmerah ujeti v gozdovih ob mejah, o odzivih prebivalcev na teh območjih ter o odzivih državnih in evropskih oblasti.
"Poljska vojska ljudi še vedno vrača na mejo, tudi ko so izven življenjske nevarnosti, a še vedno bolni in potrebni pomoči. Ko pridejo v bolnišnico, včasih tudi ponoči, jih naložijo v avtomobile in kombije ter jih odpeljejo nazaj na belorusko mejo – brezkompromisno in na silo."
Poljska torej ne popušča, beguncev in migrantov ne želi spustiti v državo, tisti, ki se prebijejo, jih brez postopkov vrnejo na belorusko stran. Poljsko so pri tem podprle tudi države Evropske unije.
"Ko se je pričela ta kriza je poljska vlada uporabila enako retoriko kot madžarski premier Viktor Orban leta 2015. Torej ,da ne gre za begunce, ampak za vojno, ne gre za ljudi, ampak za teroriste in nevarnost, proti kateri se je treba boriti z vojsko in nasiljem. Gre seveda za populistične voditelje, ki želijo biti videni kot branilci lastne države pred nevarnostjo."
Hkrati pogledamo še v Nemčijo, kjer se spopadajo z najvišjimi številkami okužb do zdaj, spremljajo pa tudi pogajanja pred nastankom nove vlade.
789 epizod
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Z berlinsko dopisnico Polono Fijavž se odpravljamo na trenutno največje evropsko krizno žarišče - migrantsko pot, ki iz Belorusije preko Poljske vodi proti centralni Evropi.
Pogled smo usmerili na pot beguncev iz Sirije, Iraka in Jemna, ki ob podpori beloruskega režima skušajo vstopiti v Evropsko unijo. Razmišljamo o usodah ljudi, ki so v mrzlem vremenu in težkih razmerah ujeti v gozdovih ob mejah, o odzivih prebivalcev na teh območjih ter o odzivih državnih in evropskih oblasti.
"Poljska vojska ljudi še vedno vrača na mejo, tudi ko so izven življenjske nevarnosti, a še vedno bolni in potrebni pomoči. Ko pridejo v bolnišnico, včasih tudi ponoči, jih naložijo v avtomobile in kombije ter jih odpeljejo nazaj na belorusko mejo – brezkompromisno in na silo."
Poljska torej ne popušča, beguncev in migrantov ne želi spustiti v državo, tisti, ki se prebijejo, jih brez postopkov vrnejo na belorusko stran. Poljsko so pri tem podprle tudi države Evropske unije.
"Ko se je pričela ta kriza je poljska vlada uporabila enako retoriko kot madžarski premier Viktor Orban leta 2015. Torej ,da ne gre za begunce, ampak za vojno, ne gre za ljudi, ampak za teroriste in nevarnost, proti kateri se je treba boriti z vojsko in nasiljem. Gre seveda za populistične voditelje, ki želijo biti videni kot branilci lastne države pred nevarnostjo."
Hkrati pogledamo še v Nemčijo, kjer se spopadajo z najvišjimi številkami okužb do zdaj, spremljajo pa tudi pogajanja pred nastankom nove vlade.
“V Berlinu so s 1. majem povsem prepovedali oddajanje stanovanj prek Airbnb. Za vsako oddajanje je zdaj potrebno potrdilo,” poroča naša nemška dopisnica Polona Fijavž. Odločitev za zdaj velja samo za Berlin, kjer so najemniki zelo zaščiteni, lastniki jih morajo o izselitvi obvestiti dve leti prej. Zaradi oddajanja stanovanj v turistične namene so cene začele naraščati, zato so se odločili za omejitve.
V Rim smo poklicali našo dopisnico Mojco Širok. Mesto trenutno praktično nima župana, ampak upravitelja, zato veliko stvari ni najbolje organiziranih. Dolgovi rimske občine znašajo kar 20 milijard evrov!
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
V Grčiji se je danes številka beguncev povzpela na več kot 54 tisoč. Gašper Andrinek se je oglasil iz otoka Hios, ki leži v bližini turške obale južno od otoka Lesbos. Na otoku so trije begunski centri, kjer veliko število ljudi prebiva v slabih razmerah. “Center je praktično nastal na nekdanjem odlagališču odpadkov in v hali, kjer so jih predelovali. Kupi smeti so še vedno tam.”
Še med preštevanjem uradnih rezultatov predčasnih srbskih volitev, na katerih je pričakovano zmagal dosedanji premier Vučić, smo se pogovarjali o prihodnji proevropski in proruski usmeritvi te vplivne balkanske države: “Vse skupaj je bilo zelo bizarno, ob 22-ih zvečer še ni bilo nič, ob dveh zjutraj smo izvedeli, da bo strank 7.”
Prihajajoč naravnost z največje kitajske znamenitosti se je v 18. vzporednik oglasil Uroš Lipušček. Z Damjanom Zorcem sta spregovorila o še svežih vtisih z Zidu, pa o praznovanju letošnjega 1. maja – kot ga v zadnjem času doživljajo tamkajšnji delavci v deklarativnem komunizmu in praktičnem turbokapitalizmu. Z enim samim dnevom zamika pa smo slišali kakšne podrobnosti o rezultatih testiranja prvega kitajskega električnega avtomobila.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Afera #PanamaPapers odmeva tudi v Avstriji, od koder se je oglasil Lojze Kos. Tam je ta tema še bolj izpostavljena, pravi, ker Avstrijcem ni tuja. “Avstrija je bila dolga leta zaradi svoje bančne tajnosti pralnica predvsem ruskega mafijskega denarja.”
V 18. vzporednik se je oglasila dopisnica iz Zagreba, Tanja Borčič Bernard.
Naš dopisnik iz Združenih držav Amerike o aktualnem dogajanju, ki ga že dlje časa zaznamujejo predvolilne aktivnosti.
V prestolnem Bruslju zadnje čase tipaje doživljajo vso bridkost črkarske pravde: al’prav se piše grexit ali brexit? Slovenci smo že pred skoraj dvema stoletjema spoznavali usodne razlike v eni sami zamenjani črki. Zdaj so na istem še stare zahodne demokracije z monarhijo ali brez: ali je bolje iz idilične evropske družine nagnati tistega, ki si želi ostati, ali v njej za vsako ceno zadržati onega, ki si na vse kriplje prizadeva oditi?
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Na drugi dan kitajskega novega leta, ki ga bodo med veličastnim praznovanjem pomladi tokrat posvetili horoskopskemu znamenju opice, smo se v 18. vzporedniku pogovorili z Urošem Lipuščkom. V Pekingu vedo povedati, da leto opic predstavlja čas izvirnosti, prilagodljivosti, živahnosti in zabavnosti – to pa so vrline , ki jih zadnja leta pogrešajo tudi najbolj razvite države na svetu …
Damjan Zorc je v 18. vzporedniku poklical dopisnico iz Londona Nino Kojima. Pogovarjala sta se o temah, ki so trenutno v ospredju na Otoku.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Neveljaven email naslov