Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Naša dopisnica iz Berlina Polona Fijavž o trenutnih razmerah na Poljskem, ki množično sprejema begunce iz Ukrajine.
O poteku in morebitnem razpletu vojne v Ukrajini se odloča na politični ravni, največje tragedije pa se odvijajo na povsem človeški. O begu civilistov na varnejša območja ali v begunske centre v drugih državah, možnosti dostave humanitarne pomoči in težav s preverjanjem verodostojnosti informacij smo govorili tokrat.
"Poljska je organizirala prevoze, avtobuse, da so ljudi pobirali na meji, saj so kolone avtomobilov na ukrajinski strani dolge tudi 20 km. Ampak zdaj tudi na Poljskem že vlada kaos in veliko struktur nudenja pomoči država ne bi imela, če ne bi bilo prostovoljcev."
Polona razlaga o zgodbi zdravnice, ki je oskrbela starejšega moškega, njegovo hčerko in vnukinjo: "Hodili so 70 ur. Ko begunci pridejo na Poljsko, so povsem izčrpani." Na začetku so prihajali večinoma Ukrajinci, ki imajo nekaj denarja in poznajo koga v tujini, zdaj pa začenjajo prihajati tudi tisti, ki ne poznajo nikogar.
"Včeraj sem v Varšavi na železniški postaji, ki je nabito polna, srečala žensko, ki gre v Latvijo k znanki, dve najstnici sta se veselili, da gresta v Španijo. Ukrajinci gredo po vsej Evropi, ampak vsi, s katerimi sem govorila, si želijo vrnitve domov."
"Vse več je zavedanja, da bi lahko vojna trajala dlje časa."
786 epizod
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Naša dopisnica iz Berlina Polona Fijavž o trenutnih razmerah na Poljskem, ki množično sprejema begunce iz Ukrajine.
O poteku in morebitnem razpletu vojne v Ukrajini se odloča na politični ravni, največje tragedije pa se odvijajo na povsem človeški. O begu civilistov na varnejša območja ali v begunske centre v drugih državah, možnosti dostave humanitarne pomoči in težav s preverjanjem verodostojnosti informacij smo govorili tokrat.
"Poljska je organizirala prevoze, avtobuse, da so ljudi pobirali na meji, saj so kolone avtomobilov na ukrajinski strani dolge tudi 20 km. Ampak zdaj tudi na Poljskem že vlada kaos in veliko struktur nudenja pomoči država ne bi imela, če ne bi bilo prostovoljcev."
Polona razlaga o zgodbi zdravnice, ki je oskrbela starejšega moškega, njegovo hčerko in vnukinjo: "Hodili so 70 ur. Ko begunci pridejo na Poljsko, so povsem izčrpani." Na začetku so prihajali večinoma Ukrajinci, ki imajo nekaj denarja in poznajo koga v tujini, zdaj pa začenjajo prihajati tudi tisti, ki ne poznajo nikogar.
"Včeraj sem v Varšavi na železniški postaji, ki je nabito polna, srečala žensko, ki gre v Latvijo k znanki, dve najstnici sta se veselili, da gresta v Španijo. Ukrajinci gredo po vsej Evropi, ampak vsi, s katerimi sem govorila, si želijo vrnitve domov."
"Vse več je zavedanja, da bi lahko vojna trajala dlje časa."
Z washingtonskim dopisnikom Andrejem Stoparjem razmišljamo o volitvah, podnebni konferenci COP26, načrtovanih svežnjih vlaganj v socialo in okoljske prilagoditve, reformah policije in negotovem trgu delovne sile.
Pred začetkom podnebne konference COP26 v Glasgowu smo poklicali naše dopisnice in dopisnike.
Z dunajsko dopisnico Petro Kos Gnamuš o (ne)zaupanju v javnomnenjske raziskave po korupcijski aferi, razgretem političnem prizorišču in uvajanju novih ukrepov za zajezitev okužb s koronavirusom.
Z moskovsko dopisnico Vlasto Jeseničnik o pomenu neodvisnega časnika Nova Gazeta, vplivu nove zasedbe v dumi na svobodo izražanja, rekordih števila umrlih za covidom-19 in regiji Amur.
Ali bodo obljube evropskih voditeljev na Balkan prinesle kaj več optimizma glede pridruževanja EU, katere države so z njimi zadovoljne in katere ne?
Z berlinsko dopisnico Polono Fijavž o barvni kombinaciji nove koalicije, želji po spremembah med mladimi in referendumu o stanovanjski politiki.
V Italiji so v ospredju gospodarske teme. Od ukinitve letalskega prevoznika Alitalia in ustanovitve nove letalske družbe pa do uveljavljanja pogoja PCT.
Po turistični sezoni se odpravljamo na Hrvaško. Z našo zagrebško dopisnico Tanjo Borčić Bernard se učeno sprašujemo, kakšni so rezultati letošnjega poletja in kako bodo vplivali na pobiranje gospodarstva.
Dopisnik Andrej Stopar o čustvenem odnosu Američanov do tragedije 11. 9., posledicah napada na dvojčka, učinkih dvajsetletne vojne proti terorizmu v Afganistanu in orkanu Ida.
Kako se Evropska unija spopada z vprašanje afganistanskih prebežnikov, na kakšne načine jim (ne) misli pomagati in kje v Evropi rastejo nove ograje na mejah?
Dopisnica Petra Kos Gnamuš o avstrijskih pravilih v novem šolskem letu, odzivih glede gradnje drugega bloka krške nuklearke in o kritični javnosti zaradi izgona beguncev-
Dopisnica Karmen Švegl o tem, da bodo Talibani kmalu imeli proste roke in zagotovo ne bodo kar tako prizanesli ljudem, proti katerim so se borili zadnjih 20 let.
Precepljenih je 62 odstotkov prebivalcev, tudi med učitelji je bistveno višja precepljenost kot v Sloveniji, pravi naša dopisnica iz Berlina Polona Fijavž.
Kako po arabskem svetu odmeva razkritje, da vohunski program izraelskega podjetja NSO Group uporabljajo tudi številne zalivske države in kako močno je covid-19 vernikom otežil tradicionalno vsakoletno romanje v Meko?
Naš beograjski dopisnik Boštjan Anžin tokrat o tem, da se kljub obilici cepiv v Srbiji za cepljenje še vedno odloča premalo ljudi, zlasti mladih, o prvih potezah Slavija Trifonova, relativnega zmagovalca na predčasnih volitvah v Bolgariji, ter o množičnem dopustovanju Srbov v Albaniji.
Janko Petrovec iz Rima poroča o nogometni evforiji, smrti velike italijanske glasbene in televizijske zvezdnice in napovedih za turistično sezono.
Igor Jurič o predsedovanju Slovenije Svetu Evropske unije, četrtfinalni tekmi na evropskem nogometnem prvenstvu med Belgijo in Nemčijo, evropskem digitalnem covidnem potrdilu in pozivu za usklajeno odpiranje meja EU.
Kako deluje nova zagrebška oblast in kako se, potem ko ji po 20 letih padajo okostnjaki iz omar, spoprijema s preteklostjo? Kako je Hrvaška pripravljena na poletno turistično sezono, na kaj morajo biti pozorni slovenski turisti, ki bodo tudi letos množično obiskali hrvaško obalo?
O srečanju Bidna in Putina v Ženevi, ameriških sporočilih evropskih zaveznikom in zbliževanju ZDA z Evropsko unijo.
Moskovska dopisnica Vlasta Jeseničnik o razmerah v Belorusiji, njenem odnosu z Rusijo, evropskem nogometnem prvenstvu in srečanju Bidna in Putina, v času njegovega vladanja se je v ZDA zamenjalo že pet predsednikov.
Neveljaven email naslov