Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V 18. vzporedniku se odpravljamo h kolegu Janu Grilcu, ki se te dni mudi na Madžarskem.
Tretjega aprila bodo Madžari na parlamentarnih volitvah odločali o tem, ali je po dvanajstih letih Orbanove vladavine čas za spremembo. Predvolilna kampanja poteka v senci vojne v Ukrajini, s katero si Madžarska deli 135 kilometrov meje, ki jo je v zadnjem mesecu dni prečkalo že pol milijona beguncev.
“Ukrajinski begunci prihajajo z vlaki na perone, kjer jih čakajo številni prostovoljci, jim pomagajo z osnovnimi potrebščinami in informacijami. Na obrazih Ukrajincev takoj razberemo utrujenost, raztresenost misli.” – Jan Grilc
Vojna v Ukrajini je na Madžarskem velika tema tudi zaradi politične povezanosti madžarskega premierja Viktorja Orbana in ruskega predsednika Vladimirja Putina. V preteklih letih sta se velikokrat srečala, oba sta svoj odnos opisovala z zelo prijaznimi besedami, zdaj pa to Orbana tik pred volitvami postavlja v neroden položaj.
“Tokrat Orbanu nasproti stoji združena opozicija. To so stranke z vsega političnega spektra, povezali pa so se na podlagi najmanjšega skupnega imenovalca – premagati Fidesz (Orbanovo stranko) na volitvah in doseči spremembo vlade.” – Jan Grilc
Pred nedeljskim glasovanjem lahko slišimo tudi kritike, da volitve ne bodo povsem svobodne oziroma enake za vse.
“Pravi čudež je, da se še vedno lahko borimo proti Orbanu in ohranjamo možnosti za zmago na volitvah. Trenutne razmere namreč sploh ne omogočajo svobodnih in poštenih volitev.” – vodja opozicije Peter Marki-Zay
Pred dvema tednoma je madžarski državni sekretar za narodno politiko Arpad Janos Potapi reko Muro označil za mejo med Slovenijo in Madžarsko, kar je sprožilo več ostrih odzivov slovenskih političnih predstavnikov.
786 epizod
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
V 18. vzporedniku se odpravljamo h kolegu Janu Grilcu, ki se te dni mudi na Madžarskem.
Tretjega aprila bodo Madžari na parlamentarnih volitvah odločali o tem, ali je po dvanajstih letih Orbanove vladavine čas za spremembo. Predvolilna kampanja poteka v senci vojne v Ukrajini, s katero si Madžarska deli 135 kilometrov meje, ki jo je v zadnjem mesecu dni prečkalo že pol milijona beguncev.
“Ukrajinski begunci prihajajo z vlaki na perone, kjer jih čakajo številni prostovoljci, jim pomagajo z osnovnimi potrebščinami in informacijami. Na obrazih Ukrajincev takoj razberemo utrujenost, raztresenost misli.” – Jan Grilc
Vojna v Ukrajini je na Madžarskem velika tema tudi zaradi politične povezanosti madžarskega premierja Viktorja Orbana in ruskega predsednika Vladimirja Putina. V preteklih letih sta se velikokrat srečala, oba sta svoj odnos opisovala z zelo prijaznimi besedami, zdaj pa to Orbana tik pred volitvami postavlja v neroden položaj.
“Tokrat Orbanu nasproti stoji združena opozicija. To so stranke z vsega političnega spektra, povezali pa so se na podlagi najmanjšega skupnega imenovalca – premagati Fidesz (Orbanovo stranko) na volitvah in doseči spremembo vlade.” – Jan Grilc
Pred nedeljskim glasovanjem lahko slišimo tudi kritike, da volitve ne bodo povsem svobodne oziroma enake za vse.
“Pravi čudež je, da se še vedno lahko borimo proti Orbanu in ohranjamo možnosti za zmago na volitvah. Trenutne razmere namreč sploh ne omogočajo svobodnih in poštenih volitev.” – vodja opozicije Peter Marki-Zay
Pred dvema tednoma je madžarski državni sekretar za narodno politiko Arpad Janos Potapi reko Muro označil za mejo med Slovenijo in Madžarsko, kar je sprožilo več ostrih odzivov slovenskih političnih predstavnikov.
Z bruseljskim dopisnikom Igorjem Juričem se sprašujemo, v kakšni formi Evropska unija vstopa v leto 2021, o težavah s cepljenjem in o odzivih evropskih voditeljev na vdor Trumpovih podpornikov v ameriški kongres.
Kako se v Nemčiji odločajo za sprejemanje ukrepov za zajezitev širitve koronavirusa in kako so med epidemijo ohranili odprte šole?
Z našo dunajsko dopisnico Petro Kos Gnamuš razmišljamo, kako mesec dni po terorističnem napadu okreva avstrijska prestolnica ter kakšne so njihove izkušnje z množičnim testiranjem prebivalstva.
Tudi na Hrvaškem je drugi val epidemije v polnem zamahu, v zadnjem tednu so poročali o novih rekordih v številu okuženih in umrlih v enem dnevu.
Dijaki protestirajo proti zaprtju srednjih šol, turistični delavci se bojijo za zimsko smučarsko sezono, papež Frančišek razburja cerkveno javnost z izjavami o istospolnih zvezah in migrantih, oglaša se Janko Petrovec.
Bližnjemu vzhodu po nedavnih potezah odhajajočega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je napovedal umik velikega dela ameriških vojakov iz Iraka in Afganistana ter menda celo razmišljal o napadu na iranske jedrske zmogljivosti, grozi novo obdobje nestabilnosti. Z našo dopisnico Karmen Švegl razmišljamo, kakšna bo Trumpova zapuščina na Bližnjem vzhodu, kako bodo razmerja moči spremenile napovedane politike Joeja Bidna ter kako trdna je prekinitev ognja v Gorskem Karabahu, ki jo bosta nadzorovali Rusija in Turčija.
Z dopisnikom Boštjanom Anžinom o novicah in zgodbah, ki v tem času zaznamujejo tudi Balkan. Kako je z oblikovanjem nove vlade v Črni gori in kakšni so sklepi po spletnem vrhu berlinskega procesa?
Dopisnik iz Združenih držav Amerike Andrej Stopar sporoča, da so tesni rezultati na volitvah za ameriškega predsednika presenetili. Tam pravijo, da ima za zdaj Joe Biden širšo pot do zmage, Donald Trump pa ožjo.
Poleg dejstva, da se v Rusiji od začetka oktobra število odkritih primerov strmo povečuje, se je država v zadnjih mesecih zapletla v dva nova konflikta, v katerih ima veliko vlogo.
Z bruseljsko dopisnico Mojco Širok razmišljamo o usklajenosti odzivov držav članic EU, o tem, kako bodo novi rekordi števila okužb vplivali na gospodarstvo in o zatikanjih med pogajanji EU in Združenega kraljestva.
Z washingtonskim dopisnikom Andrejem Stoparjem o Trumpovi okužbi s koronavirusom, predvolilnem času in glasovanju po pošti ter o pomenu posameznih držav pri rezultatu volitev.
V 18. vzporedniku se obračamo proti severni sosedi, kjer v teh dneh obeležujejo 100. obletnico koroškega plebiscita. Z našo avstrijsko dopisnico Petro Kos Gnamuš razmišljamo, ali ta obletnica danes ljudi povezuje ali razdružuje, kako se Avstrijci odzivajo na nov val okužb s koronavirusom, kakšne bodo gospodarske posledice okrnjene poletne turistične sezone in kako bodo letos pozimi delovala priljubljena avstrijska smučarska središča. Obregnemo pa se tudi ob slovensko-avstrijske kulinarične odnose.
O (ne)uspehih ameriške zunanje politike na Bližnjem vzhodu in projekcij slike Tadeja Pogačarja na najvišji stavbi na svetu. Z Bližnjega vzhoda naša dopisnica Karmen Švegl.
A se je Hrvaški zavestno tveganje z odpiranjem turističnih zmogljivosti sredi pandemije izplačalo, kakšne bodo gospodarske posledice izpada dela dohodkov in kakšni so načrti za popotresno obnovo Zagreba v novem zakonu?
Z berlinsko dopisnico Polono Fijavž o vključitvi več tisoč beguncev v nemško družbo, njihovem položaju, izobrazbi in zaposlitvi ter posledicah, ki jih je imela odločitev Merklove, da odpre vrata za prosilce za azil.
Z dopisnikom Boštjanom Anžinom o porazu Demokratične stranke socialistov na parlamentarnih volitvah, o novih pogajanjih med Srbijo in Kosovom ter o bolgarskem protestu proti vladi.
Z dopisnikom Jankom Petrovcem o gospodarskih posledicah italijanskih mest na turizem, o začetku novega šolskega leta, o novem volilnem zakonu in o jesenski festivalski sezoni.
Z dopisnico Mojco Širok o delovanju upravnega središča Evropske unije ob vseh omejitvah potovanj, o odzivih evropskih voditeljev na belorusko politično krizo in o trgovinskem sporazumu z Združenim kraljestvom.
Z dopisnico Karmen Švegl o stanju po eksploziji, prostovoljni pomoči mladih Libanoncev, o obljubljeni finančni in materialni pomoči mednarodne skupnosti ter protivladnih protestih.
Berlinska dopisnica Polona Fijavž o pisani zasedbi protestnikov in teorijah zarote, gospodarskih kazalcih v predsedujoči članici Evropske unije in napovedanem umiku dela ameriških vojakov iz Nemčije.
Neveljaven email naslov