Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Francoski pisatelj in glasbenik Gaël Faye (1982), nam v svojem prvencu z naslovom Mala dežela, predstavi dogajanje v državi Burundi in njeni sosedi Ruandi v devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Gre za avtorjev prvi roman, v katerem med drugim tematizira begunstvo, vojno, izgubljeno otroštvo in ambivalentno doživljanje tujstva. O knjigi bo spregovoril gost tokratne oddaje 7. stran Mark Užmah.
“To je zgodba o izgubljenem raju; ljudje želijo pogosto ostati otroci.”
Francoski pisatelj in glasbenik Gaël Faye (1982) nam v svojem prvencu z naslovom Mala dežela, predstavi dogajanje v državi Burundi in njeni sosedi Ruandi v devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Gre za avtorjev prvi roman, v katerem med drugim tematizira begunstvo, vojno, izgubljeno otroštvo in ambivalentno doživljanje tujstva. Glavni lik romana je desetletni deček Gabriel, ki kljub ločitvi staršev živi precej običajno in lagodno življenje višjega srednjega sloja v Burundiju. Opisuje druženja s prijatelji, otroško radost in norčije, ki jih uganjajo. Potem pa v njegovo življenje usodno zareže državljanska vojna. Čeprav velik del knjige opisuje otroštvo protagonista dečka Gabriela in njegovo življenje pred vojno, nam zgodba prinaša tudi vpogled v zgodovinska dejstva takratnega političnega dogajanja in posledice, ki so jih prinesli spori, pozneje pa vojna in genocid, razlaga Mark Užmah, študent pedagogike, ki je knjigo v roke vzel po naključju.
V oči mi je padel citat iz knjige, ki gre takole: »Že leta živim v deželi, kjer ni vojne, v kateri ima vsako mesto toliko knjižnic, da jih nihče več ne opazi«
Kot še pove Mark Užmah, ki v svoji magistrski nalogi raziskuje branje kot vrednoto samo na sebi, je ena izmed tematik knjige tudi vloga knjižnic in branja. Glavni junak zgodbe deček Gabriel namreč na začetku vojne veliko časa preživlja pri ostareli sosedi, ki ima veliko knjižnico in ki ga popelje v svet knjig.
Mislim, da je to v bistvu neka strategija kako preživeti težje čase, da je umetnost, h kateri se v resnici zatekamo takrat, ko nam je težko, način, ne nujno, da nam je potem lažje, temveč način, da ozavestimo svoja čustva in jih znamo artikulirat.
Z romanom Mala dežela si je avtor Gael Faye prislužil vrsto nominacij in osvojil najuglednejšo francosko literarno nagrado Goncourt za najboljši literarni prvenec.
Francoski pisatelj in glasbenik Gaël Faye (1982), nam v svojem prvencu z naslovom Mala dežela, predstavi dogajanje v državi Burundi in njeni sosedi Ruandi v devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Gre za avtorjev prvi roman, v katerem med drugim tematizira begunstvo, vojno, izgubljeno otroštvo in ambivalentno doživljanje tujstva. O knjigi bo spregovoril gost tokratne oddaje 7. stran Mark Užmah.
“To je zgodba o izgubljenem raju; ljudje želijo pogosto ostati otroci.”
Francoski pisatelj in glasbenik Gaël Faye (1982) nam v svojem prvencu z naslovom Mala dežela, predstavi dogajanje v državi Burundi in njeni sosedi Ruandi v devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Gre za avtorjev prvi roman, v katerem med drugim tematizira begunstvo, vojno, izgubljeno otroštvo in ambivalentno doživljanje tujstva. Glavni lik romana je desetletni deček Gabriel, ki kljub ločitvi staršev živi precej običajno in lagodno življenje višjega srednjega sloja v Burundiju. Opisuje druženja s prijatelji, otroško radost in norčije, ki jih uganjajo. Potem pa v njegovo življenje usodno zareže državljanska vojna. Čeprav velik del knjige opisuje otroštvo protagonista dečka Gabriela in njegovo življenje pred vojno, nam zgodba prinaša tudi vpogled v zgodovinska dejstva takratnega političnega dogajanja in posledice, ki so jih prinesli spori, pozneje pa vojna in genocid, razlaga Mark Užmah, študent pedagogike, ki je knjigo v roke vzel po naključju.
V oči mi je padel citat iz knjige, ki gre takole: »Že leta živim v deželi, kjer ni vojne, v kateri ima vsako mesto toliko knjižnic, da jih nihče več ne opazi«
Kot še pove Mark Užmah, ki v svoji magistrski nalogi raziskuje branje kot vrednoto samo na sebi, je ena izmed tematik knjige tudi vloga knjižnic in branja. Glavni junak zgodbe deček Gabriel namreč na začetku vojne veliko časa preživlja pri ostareli sosedi, ki ima veliko knjižnico in ki ga popelje v svet knjig.
Mislim, da je to v bistvu neka strategija kako preživeti težje čase, da je umetnost, h kateri se v resnici zatekamo takrat, ko nam je težko, način, ne nujno, da nam je potem lažje, temveč način, da ozavestimo svoja čustva in jih znamo artikulirat.
Z romanom Mala dežela si je avtor Gael Faye prislužil vrsto nominacij in osvojil najuglednejšo francosko literarno nagrado Goncourt za najboljši literarni prvenec.
Sedemnajsta epizoda rubrike Sedma stran se iz Francije seli v Združene države Amerike, iz študentskega življenja povzpne v akademske sfere, in v moderni družbi, kjer se večina žene za kariernim uspehom, lovi trenutke drobnih naslad ob kozarcu dobrega vina, navdihujoči literaturi in ženski družbi. Kdo je »Tisti, ki smo ga oboževali«, je ugotavljala Darja Pograjc.
Knjige vseh žanrov izbirajo in prebirajo poslušalci. Zgodbe, vtise, razmišljanja in knjižne predloge zbiramo v nedeljski jutranji radijski knjižnici.
Knjige vseh žanrov izbirajo in prebirajo poslušalci. Zgodbe, vtise, razmišljanja in knjižne predloge zbiramo v nedeljski jutranji radijski knjižnici.
Nedeljski bralni namig je tokrat sodoben roman, katerega dogajanje je moč iz francoske Bretanije prenesti tudi v druga okolja, zgodba romana bi se lahko zgodila tudi pri nas.
Knjiga Ivane Djilas z naslovom Hiša je bila na knjižni polici Ide Mlakar Črnič že od lanskega maja, a je zaradi vsakdanjih obveznosti ostala neodprta. Vse do teh dni, ko smo več doma in imamo več časa tudi za branje. Knjigo je prebrala na mah, o vtisih po branju pa več v naslednjih minutah. Z njo se je pogovarjala Tadeja Bizilj.
Knjige vseh žanrov izbirajo in prebirajo poslušalci. Zgodbe, vtise, razmišljanja in knjižne predloge zbiramo v nedeljski jutranji radijski knjižnici.
V tokratni rubriki predstavljamo živalsko pripoved slovenske pisateljice Barbare Simoniti. Knjiga z naslovom Močvirniki - Zgodbe iz zelene dobrave prikazuje svet močvirnikov, ki leži v senci starodavnih dreves. Čeprav močvirniki ljubijo vlago in mir, se jim stalno nekaj dogaja. In njihovih dogodivščin je za debelo knjigo. Ljubeznivi mali živalski univerzum ima navdih žlahtne angleške (živalske) prozne klasike tipa Veter v vrbju. Anže Hobič pa je v pogovoru z Markom Rozmanom poudaril, da je knjiga zelo primerna za krajšanje časa našim najmlajšim kot tudi starejšim.
Maša Fatur, študentka drugega letnika socialne pedagogike na Pedagoški fakulteti v Ljubljani pravi, da rada bere družbeno kritične in realistične romane, v katerih se z zgodbo lahko poistoveti, saj na ta način včasih najde tudi odgovore na vprašanja, s katerimi se srečuje v življenju. Sally Rooney ?je mlada irska pisateljica, katere roman Normalni ljudje je naša sogovornica prebrala nazadnje.
V današnji rubriki »7. stran«, v kateri iščemo in prenašamo naprej dobre izkušnje bralcev, se odpravljamo na 3500 kilometrov dolgo Apalaško pot, ki gre po istoimenskem pogorju, čez 14 ameriških zveznih držav na vzhodu ZDA. Kot prvi Slovenec jo je prehodil Jakob J. Kenda in posledično je nastal roman »Apalaška pot: 3500 kilometrov hribov in Amerike«, ki je iskriv in iskren zapis o avtorjevem doživljanju te dolge pešpoti. Z navdušenjem in v presežnikih o njej pripoveduje tudi prevajalka Marjeta Drobnič, ki jo je pred mikrofon povabila maja Moll.
Knjige vseh žanrov izbirajo in prebirajo poslušalci. Zgodbe, vtise, razmišljanja in knjižne predloge zbiramo v nedeljski jutranji radijski knjižnici.
Zmagovalna loterijska srečka, koder las Georga Washingtona in originalni zemljevid Srednjega sveta, ki ga je ustvaril pisatelj J. R. R. Tolkien so nekatere od zanimivih stvari, ki so jih lastniki knjig našli med njihovimi platnicami. Še bolj kot omenjeni predmeti so za nekateri dragocene zgodbe, ki se skrivajo med vrsticami. Nekatere so fantazijske, druge osebno izpovedne in v današnji 7. strani bomo predstavili eno takšno. Raynor Winn je na papir ujela svojo življenjsko zgodbo, knjigo Prežeta s soljo pa nam bo predstavila poslušalka Viktorija Kante.
Nesmisel birokratske logike je osrednja tematika romana Kavelj 22 ameriškega pisatelja Josepha Hellerja. Protivojno satiro odlikuje groteskni, črni humor, s katerim avtor skuša predstaviti brezizhodnost situacije, v kateri se – zaradi predpisov in sle nadrejenih po uspehu – znajdejo letalci bojnih eskadrilj na italijanskem otoku Pianosa. Tragikomične situacije je Heller črpal tudi iz lastne izkušnje vojne. Bralcem pa zgodba ponudi tudi vpogled v to, da Kavlje 22 lahko najdejo marsikje v svojih življenjih. Prav zato je roman postal kulten. O njem se je z Jero Musič pogovarjal Aleš Ogrin.
Knjiga »Velesili umetne inteligence« nas popelje v dva »največja laboratorija« za umetno inteligenco: na eni strani hitro razvijajoča se Kitajska, na drugi tradicionalno izjemno inovativna Silicijeva dolina.
Četrta Sedma stran bo zadišala po srhljivki. Roman Uspavanka je zgodba o paru, ki hoče imeti vse – popolno službo, popoln dom, popolna otroka in popoln odnos. A vse to ni možno brez »popolne« varuške. A kaj, ko se popolna varuška tako popolno vklopi v družino delodajalca, da se je ni več mogoče znebiti. Med platnice Uspavanke se je potopila Darja Pograjc.
Leta 1974, ko je izdal roman Carrie, je Američan Stephen King delal v pralnici in učil v šoli. Z več kot 350-imi prodanimi knjigami je danes 72-letnik med vodilnimi pisatelji našega časa. Na 1. mesto najbolje prodajanih knjig časnika New York Times se je v preteklosti uvrstila tudi knjiga Duma key. O njej v današnji 7. strani z Andrejem Šumerjem.
Z bralko Vido Makuc iz Ljubljane predstavljamo knjigo slovenske avtorice Tatjane Jamnik Pocajt z naslovom Noč v puščavi. To je delo, ki ga boste v knjižnicah sicer našli na polici s kratko prozo za otroke stare med 9 in 14 let, vendar bi lahko - glede na življenjske modrosti, ki jih ponuja, - stalo še na kakšni drugi polici.
Knjige vseh žanrov izbirajo in prebirajo poslušalci. Zgodbe, vtise, razmišljanja in knjižne predloge zbiramo v nedeljski jutranji radijski knjižnici.
Neveljaven email naslov