V sredo popoldne bo na Val prikolesarilo dekle, ki je v teh tednih na poti iz Varšave do Turčije. Več tisoč kilometrov dolgo pot premaguje na starem kolesu svojega očeta, kliče ga kar Peggy. Kasia Zwolak na svoji kolesarski dogodivščini po Balkanu lovi predvsem unikatne zgodbe ljudi, ki jih želi nekoč združiti v knjigi.
Kasia Zwolak več tisoč kilometrov dolgo pot premaguje na starem kolesu svojega očeta, kliče ga kar Peggy
“Dekle na kolesu sem jaz … in najverjetneje še zelo veliko drugih deklet, ki po svetu potujejo s kolesom.” Tako se jedrnato in z navdušenjem v glasu, ki se ga nalezeš že po nekaj izgovorjenih besedah, predstavi Kasia, svetlolasa mlada Poljakinja, ki je od srede septembra na poti.
Kasia Zwolak na svoji kolesarski avanturi po Balkanu lovi predvsem zgodbe, unikatne zgodbe ljudi; nekoč jih želi združiti v knjigi.
Nikoli ne potujem zaradi države same, vedno zaradi ljudi. Vsak od nas ima namreč svojo zgodbo.
Nekatere je že napisala in objavila, nekatere so napisane samo napol, nekatere so še vedno v njeni glavi. “Na koncu bi jih rada vse zbrala v knjigi,” se ji je zareklo … potem pa je gostobesedno nadaljevala, da bo knjiga napisana v dveh jezikih – angleščini in poljščini.
V Sloveniji je ostala šest dni. “Neverjetnih šest dni,” se je namuznila. Večino časa, ki ga je preživela v Sloveniji, je bila v Kungoti pri prijatelju Petru. Med drugim ji je pokazal nekaj čudovitih točk v okolici – v spominu ji bo ostal, pravi, sprehod do slapa sredi gozda …
Na neki jasi sva naletela na dva gozdarja. Bila sta sredi kosila. Povabila sta naju, naj prisedeva … Le kdo bi zavrnil povabilo na gobovo juho sredi zimskega gozda?! Eden izmed njiju me je zbodel, zakaj kolesarim sredi zime, pa mu je drugi odgovoril namesto mene: “Ker vsi preostali to počnejo poleti!”
Kasia v Sloveniji
foto: Kasia Zwolak
Priletna Peggy in roza lak za nohte
Kasia svoje kolo kliče kar Peggy, pravi, da je ‘ona’ in da je stara poldrugo desetletje. “Za na pot nisem hotela novih stvari. Če imaš kaj novega, si še toliko bolj v skrbeh, da ti bodo to ukradli.” Potem sva v pogovoru preiskali vso njeno prtljago. Šest potovalnih torb tovori s sabo do Sredozemlja, marsikaj ji je odveč, je priznala, a nekaj stvari je vendarle nepogrešljivih. Pričakovala sem, da bo na plano privlekla kakšno rezervno zračnico, slušalke … nikakor pa ne …
… rekla bi, da je najljubši del moje kolesarske opreme roza lak za nohte …
Na poti od Varšave do Istanbula se še najbolj veseli Sarajeva, pa tudi držav, o katerih ne ve ničesar. Na primer Črne gore. “Morda me je tega neznanja lahko sram, a na drugi strani gledam na svojo nevednost kot na privilegij. Kot nepopisan list namreč laže vsrkaš vse, kar ti prečka pot, brez predsodkov si, brez pričakovanj.”
V ponedeljek je Kasia že prikolesarila na Hrvaško. Njen načrt je, da doseže Atene. Potem bo videla, kam jo bo klicalo naprej – morda v Istanbul, morda v Ciper, morda v Izmir in naprej na Bližnji vzhod …
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Kasia Zwolak
09.12.2015
V sredo popoldne bo na Val prikolesarilo dekle, ki je v teh tednih na poti iz Varšave do Turčije. Več tisoč kilometrov dolgo pot premaguje na starem kolesu svojega očeta, kliče ga kar Peggy. Kasia Zwolak na svoji kolesarski dogodivščini po Balkanu lovi predvsem unikatne zgodbe ljudi, ki jih želi nekoč združiti v knjigi.
Kasia Zwolak več tisoč kilometrov dolgo pot premaguje na starem kolesu svojega očeta, kliče ga kar Peggy
“Dekle na kolesu sem jaz … in najverjetneje še zelo veliko drugih deklet, ki po svetu potujejo s kolesom.” Tako se jedrnato in z navdušenjem v glasu, ki se ga nalezeš že po nekaj izgovorjenih besedah, predstavi Kasia, svetlolasa mlada Poljakinja, ki je od srede septembra na poti.
Kasia Zwolak na svoji kolesarski avanturi po Balkanu lovi predvsem zgodbe, unikatne zgodbe ljudi; nekoč jih želi združiti v knjigi.
Nikoli ne potujem zaradi države same, vedno zaradi ljudi. Vsak od nas ima namreč svojo zgodbo.
Nekatere je že napisala in objavila, nekatere so napisane samo napol, nekatere so še vedno v njeni glavi. “Na koncu bi jih rada vse zbrala v knjigi,” se ji je zareklo … potem pa je gostobesedno nadaljevala, da bo knjiga napisana v dveh jezikih – angleščini in poljščini.
V Sloveniji je ostala šest dni. “Neverjetnih šest dni,” se je namuznila. Večino časa, ki ga je preživela v Sloveniji, je bila v Kungoti pri prijatelju Petru. Med drugim ji je pokazal nekaj čudovitih točk v okolici – v spominu ji bo ostal, pravi, sprehod do slapa sredi gozda …
Na neki jasi sva naletela na dva gozdarja. Bila sta sredi kosila. Povabila sta naju, naj prisedeva … Le kdo bi zavrnil povabilo na gobovo juho sredi zimskega gozda?! Eden izmed njiju me je zbodel, zakaj kolesarim sredi zime, pa mu je drugi odgovoril namesto mene: “Ker vsi preostali to počnejo poleti!”
Kasia v Sloveniji
foto: Kasia Zwolak
Priletna Peggy in roza lak za nohte
Kasia svoje kolo kliče kar Peggy, pravi, da je ‘ona’ in da je stara poldrugo desetletje. “Za na pot nisem hotela novih stvari. Če imaš kaj novega, si še toliko bolj v skrbeh, da ti bodo to ukradli.” Potem sva v pogovoru preiskali vso njeno prtljago. Šest potovalnih torb tovori s sabo do Sredozemlja, marsikaj ji je odveč, je priznala, a nekaj stvari je vendarle nepogrešljivih. Pričakovala sem, da bo na plano privlekla kakšno rezervno zračnico, slušalke … nikakor pa ne …
… rekla bi, da je najljubši del moje kolesarske opreme roza lak za nohte …
Na poti od Varšave do Istanbula se še najbolj veseli Sarajeva, pa tudi držav, o katerih ne ve ničesar. Na primer Črne gore. “Morda me je tega neznanja lahko sram, a na drugi strani gledam na svojo nevednost kot na privilegij. Kot nepopisan list namreč laže vsrkaš vse, kar ti prečka pot, brez predsodkov si, brez pričakovanj.”
V ponedeljek je Kasia že prikolesarila na Hrvaško. Njen načrt je, da doseže Atene. Potem bo videla, kam jo bo klicalo naprej – morda v Istanbul, morda v Ciper, morda v Izmir in naprej na Bližnji vzhod …
Radiotelevizija Slovenija prvič po letu 2015 posluje s pozitivno ničlo, kažeta letno poročilo in zaključni račun, ki ju je včeraj sprejel nadzorni svet RTV. Zavod je lani ustvaril dobiček v višini 96 tisoč evrov. Kljub vzpodbudnim številkam pa se s poročilom v koordinaciji novinarskih sindikatov RTVS ne strinjajo in opozarjajo, da se rušenje javne RTV nadaljuje. Ustavno sodišče pa danes vnovič odloča o predlogu za začasno zadržanje novele zakona o Radioteleviziji Slovenija. Sindikati ob tem pričakujejo odgovorno odločitev, ki je danes sicer še ni pričakovati.
V naše glavno mesto so danes na protestni shod prišli poklicni gasilci iz vse Slovenije. Z baklami in sirenami so želeli opozoriti na nizke plače in dejstvo, da jih oblast hvali in ljudstvo slavi, ko rešujejo življenja in imetje, ko bi želeli dostojno plačo, pa so spregledani. Njihov protest je spremljal Robert Škrjanc.
Čebelarstvo, čebelji pridelki in apiterapija lahko lepo dopolnjujejo turistično ponudbo na Cerkljanskem. V Cerknem smo se pogovarjali z Janjo Likar, diplomirano inženirko zootehnike, čebelarko, apiterapevtko ter terapevtsko maserko, ki je po spletu družinskih okoliščin prevzela očetov čebelnjak in se začela ukvarjati s čebelarstvom.
V rokodelskem društvu Drikelc izdelujejo različne rokodelske izdelke, pri katerih so najpomembnejše ročne spretnosti. Največje število članov predstavljajo lesarji, ki izdelujejo različne uporabne stvari, maske, pa tudi glasbila. Naš sogovornik je bil predsednik rokodelskega društva Marko Obit.
V terenskem studiu so se nam pridružili trije laufarji v tradicionalnih maskah. Najstarejši, ki je tudi neformalni vodja, je spregovoril in nam zaupal, kaj se dogaja v Cerknem, pa tudi, kaj jih skrbi.
Posvetili smo se narečni govorici materinščine, spontani govorici, ki je nastajala na Cerkljanskem. Matematik dr. Marko Razpet, ki sicer živi v Domžalah, je dolga leta zbiral narečno gradivo krajev svojega otroštva in zapisoval besedišče, ki se počasi topi v splošni pogovorni govorici. Med drugim je napisal pravi slovar cerkljanščine z etimološko razlago besed, ki so prevedene v knjižno slovenščino in tako ohranil izraze, ki jih danes ni več slišati. Dr. Marko Razpet že dolga leta razvija tudi spletišče o zgodovini, ljudeh in posebnostih Cerkljanskega, kjer se lahko naučite tudi marsikaj iz vsebine knjige Kako se reče po cerkljansko.
Slovenski vodniki reševalnih psov in drugi člani ekip so že prišli iz Turčije, kjer so reševali življenja. Med njimi je tudi Marko Bručan, ki mu je z madžarsko ekipo uspelo rešiti leto in pol starega otroka in njegovo mamo. Obiskal nas je na Prvem in predstavil ter orisal dogajanje na terenu.
13. februarja leta 1946 je bil ustanovljen radio Združenih narodov. Meritve raziskave ugotavljajo, da je radio kljub častitljivi starosti še vedno eden najbolj poslušanih in zaupanja vrednih medijev. Gre za medij ki globalno gledano lahko doseže 95 odstotkov svetovnega prebivalstva vseh slojev. geslo letošnjega svetovnega dne, ki ga obeležujemo danes se glasi Radio in mir. Način podajanja vsebine po radiu lahko v posameznih okoliščinah poveča ali zmanjša napetosti. Radio seveda lahko podžge konflikt, vendar pa si bo profesionalni radio v praksi prizadeval za pomiritev konflikta ali napetosti in tako preprečil njuno povečanje ali prispeval k pomiritvi in začetkom mirovnih pogajanj. Verodostojni programi in neodvisno poročanje so po prepričanju Unesca zato temelj za vzdržno demokracijo in dobro vladanje. Več v pogovoru s prof. dr. Igorjem Vobičem iz Fakultete za družbene vede v Ljubljani.
Ljudje smo različni. Veselijo nas različne stvari, imamo svoje navade, razvade in smo zelo pogosto tudi zbiralci različnih predmetov, ki nas razveseljujejo. Zdravka Abram ima prav posebno zbirateljsko žilico, ki ni običajna. V skoraj petih fasciklih je zbrala več kot 1000 etiket vin, ki jih je okusila ob različnih priložnostih. Ob vsaki etiketi, ki jo spretno spravi z vinske steklenice, zapiše, kdaj in ob kateri priložnosti je bila steklenica odprta, pa tudi kakšne druge posebnosti dogodka.
V Stari Fužini v Bohinju Pr'Andrejco že od leta 1889 deluje mlin na vodna mlinska kolesa, ki je še edini tovrstni delujoči mlin na Zgornjem Gorenjskem. Toni Zupanc je že četrta generacija mlinarjev, ki melje moko klasično. Z ženo Majo ohranjata tradicijo mlinarstva in žagarstva, ki je vse bolj zanimiva za obiskovalce in njune goste, saj sta v hiši starega mlina uredila tudi apartmaje. V prihodnje bi rada mlin in žago venecijanko postavila na ogled ter uredila muzej, ki bi dopolnil tudi turistično ponudbo kraja.
11. februar mednarodni dan žensk in deklic v znanosti. Zato začnimo z znanstvenim pristopom, z znanstvenimi raziskavami. Številne namreč nazorno kažejo, da so mešane in raznolike ekipe bolj kreativne in bolj uspešne pri svojem delu, kot pa skupine, ki imajo bolj homogeno sestavo. To se potrjuje v podjetjih, v delovanju najrazličnejših organizacij, pa tudi v znanstvenih skupinah ne glede na področje. A glede na realno prakso bi lahko sklepali, da teh raziskav niso brali tisti, ki odločajo, kako in po kakšnih merilih se lahko pri nas gradi znanstveno kariero. Poti naprej so za ženske še vedno zahtevnejše, kar pa na koncu škodi vsem.
S prihodom družbenih omrežij so se spremenile navade oglaševanja. Nova vrsta občinstva, ki sledi in zaupa določenemu vplivnežu, lažje verjame, da je nek izdelek dober. To je seveda v interesu oglaševalcem, ki tako lažje zajamejo ciljno publiko. Prav s tem pa pogosto prihaja do prikritega oglaševanja, ki ga skuša rešiti nov zakon o varstvu potrošnikov.
Med najboljšimi izhodišči za obisk alpskih vršacev je tudi Mojstrana, stisnjena ob sotočju Save Dolinke in Triglavske Bistrice. Prav v tem kraju z veliko gorniško tradicijo je dom našel Slovenski planinski muzej, ki tudi s programi za otroke skrbi za ohranjanje slovenske planinske dediščine. V času zimskih počitnic je muzej za otroke pripravil ustvarjalnice in na eni od teh so otroci izdelali tudi pravi planinski čevelj.
Ob prevzemu ministrskega položaja je Asta Vrečko ocenila, da je bilo področje kulture sistematično zanemarjano. Po osmih mesecih ministrovanja upa, da je zdaj vsaj malo lažje delovati na kulturnem področju. Njeno ekipo čakajo številni pomembni projekti, med drugim pogajanja o plačah v javnem sektorju na področju kulture, reforma položaja samozaposlenih v kulturi in posodobitev medijske zakonodaje. Pri snovanju novega nacionalnega programa za kulturo skušajo iskati široko soglasje in vključiti tudi občinstvo, zato so začeli regijske obiske in javne razprave. Ministrica izpostavlja prepričanje, da morajo javne zavode voditi najsposobnejši strokovnjaki, zavrača izbiro na podlagi lojalnosti politiki. Zagrizli so tudi v pereč problem nasilja in spolnega nasilja na področju kulture. Največ prahu je v zadnjem času dvignila odločitev o združitvi Muzeja novejše zgodovine in Muzeja osamosvojitve. Tudi o tem se je Miha Žorž z ministrico Asto Vrečko pogovarjal še preden je propadel poskus vložitve interpelacije.
Na Prešernov dan kulturne ustanove že tradicionalno pripravijo pester program in brezplačno odprejo svoja vrata. Nekaj utrinkov iz Ljubljane je ujela Iza Pevec.
V Prešernovem času je bilo v mestu veliko gostiln, pesnik pa je rad obiskoval zdaj eno, zdaj drugo, saj je v vsaki našel nekaj za svojo radovedno nrav. Resno poezijo je pisal doma, v krčmah pa se je sprostil, saj so ob vinu “cvetele kosmate šale in kvante”, tako piše literarni zgodovinar profesor doktor Miran Hladnik. Zbirnik ljubljanskih gostiln, ki jih je najraje obiskoval poet France Prešeren, in zgodbe, ki so se pletle v teh gostilnah, pa je zbral etnolog, dr. Janez Bogataj.
Pomembno vlogo pri ohranjanju spomina in dediščine našega največjega pesnika dr. Franceta Prešerna ima tudi Prešernov muzej. V Prešernovi hiši, ki jo na leto obišče največ obiskovalcev, je na ogled razstava Začetki Gorenjskega muzeja in predstavljanje Prešernovih nagrajencev. Gorenjski muzej je lani obiskalo več kot 123500 obiskovalcev. Pod njegovo okrilje sodijo tudi muzej Tomaža Godca, Oplenova hiša in Planšarski muzej v Bohinju. Z razstavo Mi ne hranimo v oblaku – 70 let Gorenjskega muzeja, ki so jo postavili na ogled ob letošnjem kulturnem prazniku, pa Gorenjski muzej začenja praznično leto.
Internet, globalno omrežje, v katerega večina od nas neprestano vstopa, ima številne dobre lastnosti, na primer dostopnost informacij. Internet pa ima tudi številne slabe strani, na primer pasti, ki prežijo na otroke in mladostnike. Februar je mesec varne rabe interneta, 7. februar pa dan varne rabe interneta. O tem z Ajdo Petek iz Safe.si, točke osveščanja o varni rabi interneta.
Na letošnjem Eurosongu v Liverpoolu nas bo zastopala skupina Joker Out s skladbo Carpe Diem (Izkoristi dan). Člana skupine - pevec Bojan Cvjetićanin in basist Nace Jordan sta v pogovoru z Anjo Rupel spregovorila o pričakovanjih in pripravah na nastop, pritiskih, snemanju skladbe v Hamburgu, pa tudi o odločitvi, da jo bodo evropski publiki predstavili v slovenščini.
RTV Slovenija je del evropskega projekta SELSI za razvoj govorjenega lahkega jezika. Cilj dveletnega projekta SELSI – Govorjeni lahki jezik za družbeno inkluzijo - je razviti priporočila in strategije za govorjeni lahki jezik. Do zdaj se je lahki jezik raziskovalo in uporabljalo skoraj izključno v pisani besedi.
Več o projektu in s čim vse se ukvarjajo v Službi za dostopnost programov na RTV Slovenija je Petri Medved v pogovoru povedala Veronika Rot.
