Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Komentar Aleksandra Čobca ob potrditvi Toneta Peršaka za kandidata za kulturnega ministra.
Izvršni odbor DeSUS je soglasno podprl kandidaturo Toneta Peršaka za kulturnega ministra. Ta ima na videz reference, da postane eden izmed boljših ministrov za kulturo. Zdi se, da je Peršak deloval tako rekoč povsod. Je pisatelj, publicist, kritik in gledališki režiser. Bil je predsednik Društva slovenskih pisateljev in predsednik Slovenskega centra Pen. Ima veliko kilometrine v politiki. Bil je poslanec prvega sklica državnega zbora, župan Občine Trzin, član državnega sveta in v obdobju Bizjak Mlakarjeve državni sekretar na ministrstvu za kulturo. V civilni družbi je bil aktiven od obdobja osamosvajanja države do protestov ob ukinitvi ministrstva za kulturo.
Vse te izkušnje bo prav gotovo potreboval, saj so izzivi v kulturi veliki in nujni, vanje bo verjetno na nek način moral zagristi, pa čeprav ne napoveduje korenitih sprememb. Kultura ima najnižji proračun v času samostojne Slovenije, potrebo po reformah pa je Miro Cerar izpostavljal ob razreševanju Julijane Bizjak Mlakar, razmere je takrat ocenjeval za akutne. In kaj lahko stori Tone Peršak v dveh letih, kolikor mu bo ostalo do konca mandata. Rudi Šeligo, ki je bil po mnenju mnogih najboljši minister za kulturo, je v Bajukovi vladi ministroval le pol leta. Včasih se zdi, da tisti politiki, ki vladajo kratek čas, naredijo največ.
Peršak ima potencial. Vprašanje je le, kakšne so možnosti ministra za kulturo v vladi. Čeprav Cerar zatrjuje, da je kultura za vlado izjemno pomembna, mu nasprotujejo proračunske postavke. Običajno je Peršak na različnih položajih na zunaj deloval kot človek, ki ne povzroča večjih pretresov. Ali bo to njegova prednost in bo izkoristil vse svoje reference, bo v veliki meri odvisno od njegovih pogajalskih sposobnosti v vladi, še posebej odločilna bo beseda finančnega ministra. Gotovo pa je zaenkrat njegova prednost, da ga bo javnost bolje sprejela kot prejšnjo ministrico Julijano Bizjak Mlakar.
4481 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Komentar Aleksandra Čobca ob potrditvi Toneta Peršaka za kandidata za kulturnega ministra.
Izvršni odbor DeSUS je soglasno podprl kandidaturo Toneta Peršaka za kulturnega ministra. Ta ima na videz reference, da postane eden izmed boljših ministrov za kulturo. Zdi se, da je Peršak deloval tako rekoč povsod. Je pisatelj, publicist, kritik in gledališki režiser. Bil je predsednik Društva slovenskih pisateljev in predsednik Slovenskega centra Pen. Ima veliko kilometrine v politiki. Bil je poslanec prvega sklica državnega zbora, župan Občine Trzin, član državnega sveta in v obdobju Bizjak Mlakarjeve državni sekretar na ministrstvu za kulturo. V civilni družbi je bil aktiven od obdobja osamosvajanja države do protestov ob ukinitvi ministrstva za kulturo.
Vse te izkušnje bo prav gotovo potreboval, saj so izzivi v kulturi veliki in nujni, vanje bo verjetno na nek način moral zagristi, pa čeprav ne napoveduje korenitih sprememb. Kultura ima najnižji proračun v času samostojne Slovenije, potrebo po reformah pa je Miro Cerar izpostavljal ob razreševanju Julijane Bizjak Mlakar, razmere je takrat ocenjeval za akutne. In kaj lahko stori Tone Peršak v dveh letih, kolikor mu bo ostalo do konca mandata. Rudi Šeligo, ki je bil po mnenju mnogih najboljši minister za kulturo, je v Bajukovi vladi ministroval le pol leta. Včasih se zdi, da tisti politiki, ki vladajo kratek čas, naredijo največ.
Peršak ima potencial. Vprašanje je le, kakšne so možnosti ministra za kulturo v vladi. Čeprav Cerar zatrjuje, da je kultura za vlado izjemno pomembna, mu nasprotujejo proračunske postavke. Običajno je Peršak na različnih položajih na zunaj deloval kot človek, ki ne povzroča večjih pretresov. Ali bo to njegova prednost in bo izkoristil vse svoje reference, bo v veliki meri odvisno od njegovih pogajalskih sposobnosti v vladi, še posebej odločilna bo beseda finančnega ministra. Gotovo pa je zaenkrat njegova prednost, da ga bo javnost bolje sprejela kot prejšnjo ministrico Julijano Bizjak Mlakar.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Pred nami je kadrovsko prepišno obdobje. Najprej zato, ker imajo ob siceršnjem pomanjkanju kadrov zaposleni večjo pogajalsko moč in hitreje zapustijo starega delodajalca ter odidejo k novemu. Drugič pa zato, ker se nam obeta sestava nove, drugačne vlade, z njo pa na vodstvene položaje v državnih službah in državnih podjetjih prihajajo novi kadri. Ena najbolj spoštovanih kadrovnic pri nas je Milena Pervanje, ki se je z iskanjem primernih kandidatov za različne položaje ukvarjala zadnjih 25 let, zdaj je izdala tudi priročnik z naslovom Skrita moč – šest stebrov uspešnega kadrovanja.
Za nami sta dve leti pandemije, dve leti negotovosti in nenehnih sprememb, prilagajanja, novega načina življenja in seveda tudi drugačne rabe tehnologije. Strokovnjakinje in strokovnjaki so veliko opozarjali o čustvenih in duševnih stiskah otrok in mladih v tem času. Kakšne so posledice pandemije in zaprtja, ko gre za prekomerno rabo digitalnih tehnologij? Kaj bi morali narediti za »sanacijo« povzročene škode? Ali lahko tehnologija ne le krši, temveč tudi omogoča spoštovanje pravic otrok v digitalnem okolju? Urška Henigman je na pogovor o tem pred mikrofon povabila Roka Gumzeja s Centra pomoči pri prekomerni rabi interneta Logout.
Projekt 1000 ur zunaj je zasnovala magistrica gozdarstva in ljubiteljica narave Lucija Odar. Drevo s 1000 lističi v krošnji spodbuja k preživljanju prostega časa v naravi. Za vsako uro, ki jo preživimo zunaj, pobarvamo en listič. Cilj je, da je krošnja drevesa pobarvana v enem letu.
Janko Prunk je bil eden prvih slovenskih zgodovinarjev, ki so se po drugi svetovni vojni začeli ukvarjati s katoliško politiko na Slovenskem. Svojo vlogo v zgodovinopisju je dokončno napovedal z doktorsko disertacijo o krščanskih socialistih med obema vojnama. Ta je pred 45 leti izšla v knjigi Pot krščanskih socialistov v Osvobodilno fronto slovenskega naroda. To je bil čas, ko smo si tudi Slovenci z uporom proti okupatorju pridobili ugled v mednarodni skupnosti, hkrati pa spoznali tisto, kar je Edvard Kocbek septembra 1945 strnil v zapis, da je slovenski narod v osvobodilnem boju spoznal tri nasprotnike: okupatorja, klerikalizem in ekskluzivnost kompartije …. Dr. Janko Prunk je nedavno svojemu raziskovalnemu delu dodal še literarni prvenec – roman Iskanje pristana, v katerem se prav tako srečuje s tematiko druge svetovne vojne na Slovenskem. Pred mikrofon ga je povabil Stane Kocutar.
Strah je ena izmed vse bolj poudarjenih čustvenih resničnosti današnjega časa in se kaže v različnih oblikah ter občutno vpliva na naše doživljanje, vedenje ter zaznavo smisla. Pogovor s predsednikom Slovenskega društva za logoterapijo Logos mag. Martinom Liscem,
Ljubljančanka Nada Tarman, ki je 2. aprila dopolnila 100 let, se je rodila na Ohridu, kjer je njen oče služboval kot puškarski mojster. Njeno življenje je v največjem delu povezano z Ljubljano, kjer se je že na začetku okupacije vključila v odporniško gibanje. Sredi meseca aprila 1945 so dekleta iz partizanskih vrst pozvali na avdicijo, ki jo je pripravil Radio Osvobodilne fronte (ROF). Nadin govor je bil odlično ocenjen. Prve dni po osvoboditvi je delovala v Ljubljani, nato pa je s tedanjim upravnikom Radia Ljubljana Antejem Novakom odšla v Celovec ter od tam v Maribor, kjer je za nekaj mesecev prevzela vodenje novoustanovljenega Radia Maribor. Na tisti čas Nado Tarman še danes spominja nekaj dobro ohranjenih fotografij, med njimi tista s podobo lepe 23 - letne črnolaske v britanski vojaški bluzi in križcem, ki jo je neznani fotograf posnel v radijskem studiu na Koroški cesti 19 v Mariboru.
Krajinska parka Strunjan in Debeli rtič skupaj z gostinci in prebivalci zmanjšujeta morske odpadke. Največ je še vedno plastičnih. Na prvem mestu so cigaretni ogorki, ki jim sledi plastika za enkratno uporabo. Zanimivo pri tem je, da je vzdolž obale več odpadkov pozimi, kot poleti ugotavljajo v Krajinskem parku Strunjan, kjer so dopoldan predstavili akcijski načrt za zmanjševanje odpadkov in izzive, ki jih prinaša uvajanje alternativnih kozarcev in drugega pribora. Poroča Lea Širok.
Problematika pomanjkanja kadra se med drugim kaže v premajhnem številu diplomantov za IKT poklice in premajhnem številu vpisnih mest na univerzitetne programe za digitalne poklice, kar je tudi posledica neobveznega predmeta Računalništva in informatike v osnovnih in srednjih šolah.
Na državnozborskih volitvah so volivke in volivci v prvi vrsti izrazili nezaupnico vladi Janeza Janše z največjo vladno strank SDS na čelu. To potrjuje izjemno visoka volilna udeležba in taktično glasovanje, zaradi katerega je Gibanje Svoboda, novinka na političnem prizorišču pod vodstvom Roberta Goloba, zmagala z naskokom, žrtve množičnega zavračanja poražene SDS pa so tudi stranke opozicijske alternative KUL.
Volitve so budno spremljali tudi umetnice in umetniki in ostali kulturni ustvarjalci. Ni skrivnost, da z ministrovanjem Vaska Simonitija, kljub rekordnemu proračunu za kulturo, niso bili zadovoljni. Največ prahu je dvigovalo razdeljevanje sredstev na javnih razpisih, kadrovanje in pogosto, tako kulturniki, zaničljiv odnos do resorja. Miha Žorž je o obetih in pričakovanjih za prihodnje povprašal nekaj ustvarjalk in ustvarjalcev s področja neodvisne umetniške scene.
Kdo bo v vladi in kdaj bomo vlado dobili, pa tudi, kaj bodo njene prve naloge?
Izjemoma v živo na Prvem. Aleš Kocjan in Tanja Starič komentirata rezultate parlamentarnih volitev. Vsake volitve so novo presenečenje, tokrat pa smo zabeležili tudi zelo visoko volilno udeležbo. Kar je dobro za demokracijo, pa je zoprno za majhne stranke. Za vstop v Državni zbor morajo namreč zbrati bistveno več glasov.
Včerajšnje parlamentarne volitve je zaznamovala zmaga nove stranke Gibanje Svoboda, v Cvetličarni, kjer so praznovali svojo zmago, je bilo bučno. Slovenska demokratska stranka volitev ni komentirala iz svojega sedeža, v štabu NSi-ja pa so povedali, da je tretje mesto za njihovo stranko dober rezultat. Tudi v Levici so si zagotovili mesto v parlamentu, vzdušje pa je bilo v štabu vseskozi napeto.
Parlamentarne volitve 2022. Izjave iz štabov strank in iz medijskega središča Državne volilne komisije
Z gosti v studiu in novinarji na terenu analiziramo in komentiramo rezultate. Gosti: politologa Tomaž Deželan in Miro Haček, ustavni pravnik Igor Kaučič in ekonomist Marko Pahor.
Direktorica mednarodnega Inštituta za raziskovanje trga in medijev Mediana Janja Božič Marolt o poteku vzporednih volitev.
Prvi izidi vzporednih volitev, ki jih je za RTV Slovenija opravila Mediana, in sicer na 125-i voliščih. Novinarji so se javili iz štabov strank Gibanje Svoboda, SDS, NSi, SD, Levica, LMŠ, Povežimo Slovenijo, SAB in medijskega središča Državne volilne komisije.
Volilni dan je vse bližje, 10. parlamentarne volitve v samostojni državi so pred vrati. Stranke imajo danes še zadnjo možnost prepričati volivce, naj v nedeljo obkrožijo prav njihovo listo in njihove kandidate. Opolnoči se začne volini molk. Kaj to pomeni?
Svetovno gibanje "Rešimo prst" ima tudi pri nas vedno več privržencev, ki opozarjajo, da je potrebno nemudoma poskrbeti za drugačno ravnanje z zemljo/prstjo, saj jo vse bolj siromašimo. Po nekaterih ocenah bomo - če nadaljujemo s takim ravnanjem kot doslej - imeli na svetu le še 60 žetev, preden prst postane nerodovitna. Razmere v Sloveniji so zaradi intenzivnega kmetovanja in industrije še bolj zaskrbljujoče.
Neveljaven email naslov