Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Novo odkritje Inštituta Jožef Stefan utegne izjemno izboljšati delovanje superračunalnikov, ki so postali v sodobni informacijski družbi nepogrešljivi. Gre pravzaprav za dvojno odkritje, saj so odkrili novo vrsto spominskega elementa, ki ga lahko električno krmilijo z rekordnimi hitrostmi tudi pri nizkih temperaturah. Superračunalniki imajo danes dva problema – premajhno hitrost spominskih elementov in preveliko gretje. Oba problema rešuje nov spominski element, ki podatkovni bit zapiše v 40-ih piko sekundah, deluje pa lahko tudi pri temperaturah pod -70 stopinj Celzija. Da gre za pomembno odkritje priča tudi dejstvo, da je ameriška vlada nedavno razpisala prioritetni raziskovalni program, ki temelji prav na tem odkritju, saj je odkritje navedeno kot prva referenca, na kateri naj bi temeljile prijave na projekte. Vendar pa se na razpis ne morejo prijaviti naši raziskovalci, saj gre za razpis strateške narave, zato tujci nimajo dostopa. Na Jamovi v Ljubljani smo se o tem pogovarjali z vodjem raziskave prof. dr. Draganom Mihailovićem.
Novo odkritje Inštituta Jožef Stefan utegne izjemno izboljšati delovanje superračunalnikov, ki so postali v sodobni informacijski družbi nepogrešljivi. Gre pravzaprav za dvojno odkritje, saj so odkrili novo vrsto spominskega elementa, ki ga lahko električno krmilijo z rekordnimi hitrostmi tudi pri nizkih temperaturah. Superračunalniki imajo danes dva problema – premajhno hitrost spominskih elementov in preveliko gretje. Oba problema rešuje nov spominski element, ki podatkovni bit zapiše v 40-ih piko sekundah, deluje pa lahko tudi pri temperaturah pod -70 stopinj Celzija. Da gre za pomembno odkritje priča tudi dejstvo, da je ameriška vlada nedavno razpisala prioritetni raziskovalni program, ki temelji prav na tem odkritju, saj je odkritje navedeno kot prva referenca, na kateri naj bi temeljile prijave na projekte. Vendar pa se na razpis ne morejo prijaviti naši raziskovalci, saj gre za razpis strateške narave, zato tujci nimajo dostopa.
Na Jamovi v Ljubljani smo se o tem pogovarjali s prof. dr. Draganom Mihailovićem.
Profesor Dragan Mihailović, šlo je za temeljno raziskavo, gre pa za nadvse uporaben rezultat. Morda se to razlikuje od občega prepričanja, da temeljne raziskave ne dajo aplikativnih rezultatov?
To ni edini primer, kjer temeljne raziskave hitro pripeljejo do uporabe. Celo bi rekel, vsi revolucionarni dosežki so te vrste, niso načrtovani. Tukaj smo imeli nekaj v mislih, inspiracijo v uporabi. Preklop upornosti materiala je pojav, ki je uporaben za spominski element. Ampak, to ni bilo izhodišče raziskav, tudi ni bilo v projektu zapisano. Raziskava je bila popolno temeljne narave, zanimalo nas je kako se snov obnaša v zelo kratkem času, še posebej, ko gre skozi nek fazni prehod. To je raziskava, ki jo financira Evropski raziskovalni sklad, in je popolnoma temeljne narave. Tam je celo nezaželeno kakšne prevelike obljube dajati o aplikacija, ampak zgolj o pomembnih temeljnih aspektih.
Torej so vas rezultati presenetili?
Pravzaprav, niti ne (hahaha). Ne morem reči, da nismo imeli nekaj v mislih v ozadju. Brez skrbi, da je bilo neko vodilo. Ampak je pa res, da te raziskave trajajo že zelo dolgo. Na tem materialu smo začeli delati že pred več kot 15 leti. Že takrat smo demonstrirali neko možno uporabo, vsaj nakaz uporabe v kvantnih računalnikih, kot nek spominski element. Tisto smo potem opustili, ker je bilo tehnološko nezanimivo. Mimogrede, to zdaj postaja zopet aktualno, kmalu bo Evropa na tem področju naredila velike premike. No, ampak tukaj gre za povsem klasičen spominski element. Krmili se ga z električnimi sunki, ki so tipično 5 voltni, tako kot je vsa ostala elektronika, ali pa 2 voltni. Združljivi so z obstoječo elektroniko. Zapis je pa tudi klasičen, gre za bite, 0 ali 1, upor je ali pa ga ni. Kovinsko stanje ali izolatorsko stanje in med njima preklapljamo.
Superračunalnikov je vse več, vse več imamo podatkov, ki jih hranimo in uporabljamo. Ali pričakujete odziv večjih podjetij? Bodo zainteresirana za to odkritje?
Upam, da da, vsekakor. Te vrste raziskave so v večjih podjetjih že pod površino, jih ne vidimo v javnosti. Kaj delajo Intel, IBM… vidimo šele takrat, ko je izdelek že naprodaj. Zelo redko lahko izvemo kaj v naprej, razen, če to hočejo. Konkurenčne tehnologije, ki so trenutno znane in najavljene, so bistveno počasnejše in energijsko bolj potratne. To vemo. Naš primer je uporaben. Bomo pa videli, kakšen bo odziv. Evropsko skupnost smo zaprosili za sredstva, ki nam bi pomagala vsaj plačati patente za ta primer. Teh sredstev v Sloveniji pač ni na voljo. Če ne patentiramo, potem vse ostane lepo v akademskih vodah. No, upam, da bomo vendarle uspeli. Potem pa bi radi tehnologijo razvijali naprej. Predvsem bi radi pokazali praktično napravico. Se pravi čip z večjim številom spominskih elementov, ki dejansko deluje s to napovedano hitrostjo. To je velik izziv. Tudi navadna elektronika ne dela tako hitro. Že samo vezje je treba načrtovati na novo. To so pač novi veliki koraki naprej in tega se je treba lotiti. Veliko znanja in razumevanja je treba še pridobiti, da bomo lahko napredovali.
V sporočilu za javnost ste zapisali, da je ameriška vlada razpisala program, ki naj bi se prav s tem ukvarjal.
Ta razpis ameriške vlade oziroma Department of Defense je konkretno za iskanje novih tovrstnih rešitev, kjer so nakazali naš primer kot izhodišče za nadaljnje raziskave. Ta preklop v skrito stanje v neravnovesnih primerih očitno nakazuje raziskovalcem po celem svetu, kako je treba iskati podobne pojave. Ali je to pravi material, ali je kakšen drug… Mislim, da je za sodbo bistveno prezgodaj. brez dvoma pa je vredno investirati v to, da se to išče. In ta projekt namenja kar nekaj lepih milijonov samo za preliminarne raziskave, naš članek je pa naveden kot izhodišče.
Vi pa pri tem raziskovanju ne morete sodelovati?
Pogovarjal sem se s kolegi iz Los Alamosa v Ameriki in tudi iz nekega drugega laboratorija. Povedali so mi, da so pravila pač taka, da do tovstnih razpisov tujci nimajo dostopa, ker so strateške narave. Američani smatrajo, da je področje računalništva danes izjemno pomembno. Celo Bela hiša ima svoj lastni program, ki neodvisno od vseh agencij financira raziskave superračunalništva. To je futuristično, ampak to je izjemno pomembna panoga, podobna revoluciji interneta. Vpliv superračunalnikov in umetne inteligence, ki je s tem povezana, zna spremeniti svet.
Koliko pa je te stvari, ki ste jih pravkar povedali, prepoznala Slovenija? Se slovenska vlada zaveda tega, kako vrhunske strokovnjake ima na tem področju?
Država nekako ne vidi ravno celovite slike. In to je največji problem. Ko nastane neko novo področje, se ne odzove pravočasno. Po drugi strani pa zelo težko razumemo, pa kakšnih poteh financirajo različne projekte, ker niso usmerjene v podporo zelo prepulzivnih smeri, novih področij. Gre bolj za to, da se da vsakemu malo. Pa socialna politika podpore raziskovalcem, vsi morajo preživeti, tako se ustrezno tudi denar razdeli.
Kaj pa slovenska industrija? Je pokazala zanimanje, gre tukaj za dobro sodelovanje?
Tukaj pa je zanimiv primer. mislim, da izvrstno sodelujemo s podjetjem LPKF v Naklem, ki je tudi ključno prispevalo k temu članku. Oni izdelujejo napravo za nanostrukturiranje, ki je bila razvita v okviru centra odličnosti za nanotehnologije. To napravo smo uporabili za izdelavo teh vezij, ki so v tem članku, to zdaj uporablja tudi veliko drugih slovenskih raziskovalcev. Je pa tudi velik komercialni hit, če prav razumem. Ta vložek v okviru centra odličnosti se je več kot podeseteril. Torej, odlična investicija. Problem pa je, da tovrstnih raziskav ni možno financirati s strani industrije, ker je to vendarle dolgoročna zadeva. Industrija po podatkih daje v Sloveniji zelo veliko denarja za raziskave in investicije, mi pa tega ne vidimo. V raziskovalni sferi, torej na univerzah in na inštitutih, je tega denarja zelo malo. Očitno ne gre zares v raziskave ali pa ga enostavno porabijo sami. Želim vsekakor zelo dobro sodelovati z industrijo, v nekaterih primerih, kot je ta, se to tudi uresniči. Ni pa nobene celovite politike, kako bi se to zares udejanjilo. Mislim pa, da do zdaj tudi v okviru pametne specializacije, to ni uspelo.
Kot ste prej omenili, upate, da bo vaša rešitev patentirana. Kaj se bo zgodilo, če ne bo?
Patente smo vložili. Torej problem s patenti je v tem, da mora vsaka država posebej vložiti patent, vsak tak vložek stane nekaj tisoč evrov. To tipično v tujini podprejo velike korporacije ali država. Zato ker pač nimamo denarja in nobenega fonda, iz katerega bi te patente pokrivali. Ti patenti so zdaj v razpravi pri patentnih uradnikih, en slovenski patent je že patentiran. Ampak problem je v tem, da če ne bomo teh patentov vzdrževali, bo vse zapadlo in bo ničvredno.
4480 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Novo odkritje Inštituta Jožef Stefan utegne izjemno izboljšati delovanje superračunalnikov, ki so postali v sodobni informacijski družbi nepogrešljivi. Gre pravzaprav za dvojno odkritje, saj so odkrili novo vrsto spominskega elementa, ki ga lahko električno krmilijo z rekordnimi hitrostmi tudi pri nizkih temperaturah. Superračunalniki imajo danes dva problema – premajhno hitrost spominskih elementov in preveliko gretje. Oba problema rešuje nov spominski element, ki podatkovni bit zapiše v 40-ih piko sekundah, deluje pa lahko tudi pri temperaturah pod -70 stopinj Celzija. Da gre za pomembno odkritje priča tudi dejstvo, da je ameriška vlada nedavno razpisala prioritetni raziskovalni program, ki temelji prav na tem odkritju, saj je odkritje navedeno kot prva referenca, na kateri naj bi temeljile prijave na projekte. Vendar pa se na razpis ne morejo prijaviti naši raziskovalci, saj gre za razpis strateške narave, zato tujci nimajo dostopa. Na Jamovi v Ljubljani smo se o tem pogovarjali z vodjem raziskave prof. dr. Draganom Mihailovićem.
Novo odkritje Inštituta Jožef Stefan utegne izjemno izboljšati delovanje superračunalnikov, ki so postali v sodobni informacijski družbi nepogrešljivi. Gre pravzaprav za dvojno odkritje, saj so odkrili novo vrsto spominskega elementa, ki ga lahko električno krmilijo z rekordnimi hitrostmi tudi pri nizkih temperaturah. Superračunalniki imajo danes dva problema – premajhno hitrost spominskih elementov in preveliko gretje. Oba problema rešuje nov spominski element, ki podatkovni bit zapiše v 40-ih piko sekundah, deluje pa lahko tudi pri temperaturah pod -70 stopinj Celzija. Da gre za pomembno odkritje priča tudi dejstvo, da je ameriška vlada nedavno razpisala prioritetni raziskovalni program, ki temelji prav na tem odkritju, saj je odkritje navedeno kot prva referenca, na kateri naj bi temeljile prijave na projekte. Vendar pa se na razpis ne morejo prijaviti naši raziskovalci, saj gre za razpis strateške narave, zato tujci nimajo dostopa.
Na Jamovi v Ljubljani smo se o tem pogovarjali s prof. dr. Draganom Mihailovićem.
Profesor Dragan Mihailović, šlo je za temeljno raziskavo, gre pa za nadvse uporaben rezultat. Morda se to razlikuje od občega prepričanja, da temeljne raziskave ne dajo aplikativnih rezultatov?
To ni edini primer, kjer temeljne raziskave hitro pripeljejo do uporabe. Celo bi rekel, vsi revolucionarni dosežki so te vrste, niso načrtovani. Tukaj smo imeli nekaj v mislih, inspiracijo v uporabi. Preklop upornosti materiala je pojav, ki je uporaben za spominski element. Ampak, to ni bilo izhodišče raziskav, tudi ni bilo v projektu zapisano. Raziskava je bila popolno temeljne narave, zanimalo nas je kako se snov obnaša v zelo kratkem času, še posebej, ko gre skozi nek fazni prehod. To je raziskava, ki jo financira Evropski raziskovalni sklad, in je popolnoma temeljne narave. Tam je celo nezaželeno kakšne prevelike obljube dajati o aplikacija, ampak zgolj o pomembnih temeljnih aspektih.
Torej so vas rezultati presenetili?
Pravzaprav, niti ne (hahaha). Ne morem reči, da nismo imeli nekaj v mislih v ozadju. Brez skrbi, da je bilo neko vodilo. Ampak je pa res, da te raziskave trajajo že zelo dolgo. Na tem materialu smo začeli delati že pred več kot 15 leti. Že takrat smo demonstrirali neko možno uporabo, vsaj nakaz uporabe v kvantnih računalnikih, kot nek spominski element. Tisto smo potem opustili, ker je bilo tehnološko nezanimivo. Mimogrede, to zdaj postaja zopet aktualno, kmalu bo Evropa na tem področju naredila velike premike. No, ampak tukaj gre za povsem klasičen spominski element. Krmili se ga z električnimi sunki, ki so tipično 5 voltni, tako kot je vsa ostala elektronika, ali pa 2 voltni. Združljivi so z obstoječo elektroniko. Zapis je pa tudi klasičen, gre za bite, 0 ali 1, upor je ali pa ga ni. Kovinsko stanje ali izolatorsko stanje in med njima preklapljamo.
Superračunalnikov je vse več, vse več imamo podatkov, ki jih hranimo in uporabljamo. Ali pričakujete odziv večjih podjetij? Bodo zainteresirana za to odkritje?
Upam, da da, vsekakor. Te vrste raziskave so v večjih podjetjih že pod površino, jih ne vidimo v javnosti. Kaj delajo Intel, IBM… vidimo šele takrat, ko je izdelek že naprodaj. Zelo redko lahko izvemo kaj v naprej, razen, če to hočejo. Konkurenčne tehnologije, ki so trenutno znane in najavljene, so bistveno počasnejše in energijsko bolj potratne. To vemo. Naš primer je uporaben. Bomo pa videli, kakšen bo odziv. Evropsko skupnost smo zaprosili za sredstva, ki nam bi pomagala vsaj plačati patente za ta primer. Teh sredstev v Sloveniji pač ni na voljo. Če ne patentiramo, potem vse ostane lepo v akademskih vodah. No, upam, da bomo vendarle uspeli. Potem pa bi radi tehnologijo razvijali naprej. Predvsem bi radi pokazali praktično napravico. Se pravi čip z večjim številom spominskih elementov, ki dejansko deluje s to napovedano hitrostjo. To je velik izziv. Tudi navadna elektronika ne dela tako hitro. Že samo vezje je treba načrtovati na novo. To so pač novi veliki koraki naprej in tega se je treba lotiti. Veliko znanja in razumevanja je treba še pridobiti, da bomo lahko napredovali.
V sporočilu za javnost ste zapisali, da je ameriška vlada razpisala program, ki naj bi se prav s tem ukvarjal.
Ta razpis ameriške vlade oziroma Department of Defense je konkretno za iskanje novih tovrstnih rešitev, kjer so nakazali naš primer kot izhodišče za nadaljnje raziskave. Ta preklop v skrito stanje v neravnovesnih primerih očitno nakazuje raziskovalcem po celem svetu, kako je treba iskati podobne pojave. Ali je to pravi material, ali je kakšen drug… Mislim, da je za sodbo bistveno prezgodaj. brez dvoma pa je vredno investirati v to, da se to išče. In ta projekt namenja kar nekaj lepih milijonov samo za preliminarne raziskave, naš članek je pa naveden kot izhodišče.
Vi pa pri tem raziskovanju ne morete sodelovati?
Pogovarjal sem se s kolegi iz Los Alamosa v Ameriki in tudi iz nekega drugega laboratorija. Povedali so mi, da so pravila pač taka, da do tovstnih razpisov tujci nimajo dostopa, ker so strateške narave. Američani smatrajo, da je področje računalništva danes izjemno pomembno. Celo Bela hiša ima svoj lastni program, ki neodvisno od vseh agencij financira raziskave superračunalništva. To je futuristično, ampak to je izjemno pomembna panoga, podobna revoluciji interneta. Vpliv superračunalnikov in umetne inteligence, ki je s tem povezana, zna spremeniti svet.
Koliko pa je te stvari, ki ste jih pravkar povedali, prepoznala Slovenija? Se slovenska vlada zaveda tega, kako vrhunske strokovnjake ima na tem področju?
Država nekako ne vidi ravno celovite slike. In to je največji problem. Ko nastane neko novo področje, se ne odzove pravočasno. Po drugi strani pa zelo težko razumemo, pa kakšnih poteh financirajo različne projekte, ker niso usmerjene v podporo zelo prepulzivnih smeri, novih področij. Gre bolj za to, da se da vsakemu malo. Pa socialna politika podpore raziskovalcem, vsi morajo preživeti, tako se ustrezno tudi denar razdeli.
Kaj pa slovenska industrija? Je pokazala zanimanje, gre tukaj za dobro sodelovanje?
Tukaj pa je zanimiv primer. mislim, da izvrstno sodelujemo s podjetjem LPKF v Naklem, ki je tudi ključno prispevalo k temu članku. Oni izdelujejo napravo za nanostrukturiranje, ki je bila razvita v okviru centra odličnosti za nanotehnologije. To napravo smo uporabili za izdelavo teh vezij, ki so v tem članku, to zdaj uporablja tudi veliko drugih slovenskih raziskovalcev. Je pa tudi velik komercialni hit, če prav razumem. Ta vložek v okviru centra odličnosti se je več kot podeseteril. Torej, odlična investicija. Problem pa je, da tovrstnih raziskav ni možno financirati s strani industrije, ker je to vendarle dolgoročna zadeva. Industrija po podatkih daje v Sloveniji zelo veliko denarja za raziskave in investicije, mi pa tega ne vidimo. V raziskovalni sferi, torej na univerzah in na inštitutih, je tega denarja zelo malo. Očitno ne gre zares v raziskave ali pa ga enostavno porabijo sami. Želim vsekakor zelo dobro sodelovati z industrijo, v nekaterih primerih, kot je ta, se to tudi uresniči. Ni pa nobene celovite politike, kako bi se to zares udejanjilo. Mislim pa, da do zdaj tudi v okviru pametne specializacije, to ni uspelo.
Kot ste prej omenili, upate, da bo vaša rešitev patentirana. Kaj se bo zgodilo, če ne bo?
Patente smo vložili. Torej problem s patenti je v tem, da mora vsaka država posebej vložiti patent, vsak tak vložek stane nekaj tisoč evrov. To tipično v tujini podprejo velike korporacije ali država. Zato ker pač nimamo denarja in nobenega fonda, iz katerega bi te patente pokrivali. Ti patenti so zdaj v razpravi pri patentnih uradnikih, en slovenski patent je že patentiran. Ampak problem je v tem, da če ne bomo teh patentov vzdrževali, bo vse zapadlo in bo ničvredno.
Razmere v zdravstvu so močno zaostrene. Vsak dan osebnega zdravnika izgubi 60 ljudi, dostop do zdravnika pa je za tiste, ki ga še imajo, otežen. Jutri stavkajo pacienti, v sredo sledi stavka zdravnikov. V luči teh razmer je Zveza organizacij pacientov predstavila ukrepe in priporočila za dostopnejši in enakopravnejši zdravstveni sistem. Med drugim predlagajo prostovoljce v zdravstvenih domovih, ki bi razbremenili zdravnike in telefonsko številko 111 za vse potrebe pacientov.
Iz sveta se še naprej vrstijo obsodbe nasilja v Braziliji, kjer so privrženci nekdanjega brazilskega predsednika Jaira Bolsonara sinoči vdrli v glavne državne ustanove in jih razdejali. Brazilska policija po nekaj urah spet vzpostavila nadzor in aretirale več sto izgrednikov, predsednik Lula da Silva pa je napovedal kaznovanje odgovornih.
V središču pozornosti so znova razmere v javnem sektorju. Da so v slabem položaju, opozarjajo tudi mladi raziskovalci in asistenti - slabe plače, slab položaj, posledično opuščanje kariere, naštevajo svoje težave. Vse to pa je seveda slabo tudi za slovensko znanost, opozarjajo v Aktivu mladih raziskovalcev in asistentov v sindikatu SVIZ ter zahtevajo rešitve. O tem se bodo danes pogovarjali tudi na resornem ministrstvu, je za Prvi program razložil predstavnik aktiva, dr. Marko Gavriloski.
Ste vedeli, da so konje iz Kobilarne Lipica, ki sicer deluje od leta 1580, že večkrat preselili? Nazadnje med 2. svetovno vojno v Sudete, z »Operacijo kavboj« pa so jih takoj po vojni reševali pred negotovo usodo in jih preselili najprej na Bavarsko in kasneje v Avstrijo. Od tam se jih je v Lipico vrnilo le 11. Ali pa vas nemara zanima, kako so to plemenito pasmo sploh vzgojili. Če nam je uspelo pritegniti vašo pozornost, vas vabimo k poslušanju prispevka ki je nastal ob predstavitvi dokumentarnega filma »Neverjetna zgodba lepotcev iz Lipice«.
V preteklosti smo veliko govorili o begu možganov. Čeprav situacija danes bolj spominja na kroženje, pa se vseeno mladi znanstveniki in raziskovalci, ki so se uveljavili v tujini, le redko vrnejo v Slovenijo. Ob tem, če že ostanejo pri nas, gredo raje k velikim podjetjem kot pa v javne znanstvene ustanove. O tem, kaj to pomeni za razvoj znanosti v Sloveniji, zakaj je zanimanje mladih znanstvenikov za delo v Sloveniji majhno in kako bi lahko nespodbudne trende obrnili, z vodjo odseka za biotehnologijo na Inštitutu Jožef Stefan Borisom Rogljem.
Mestno gledališče ljubljansko bo stopilo v novo leto v znamenju gledališke klasike, prilagojene za današnji čas. Monoprojekt bo premierno utelesil igralec Sebastian Cavazza, ki si je zamislil, prevedel in interpretiral dramsko besedilo Shakespeare angleškega avtorja Stevena Berkoffa. V besedilu Shakespeare Berkoff v središče postavi le zlobne dramske osebe v Shakespearjevih besedilih. Britanski filmski režiser, dramatik in igralec je med drugim tudi eden izmed predstavnikov gledališča "v fris". Monoprojekt ima tri vsebinske ravni, zadnji dve, torej avtorjev odnos do besedila in osebni odnos do negativnih dramskih likov, so med procesom dela morali spremeniti, saj Sebastijan Cavazza v predstavi izraža svoja stališča in se odmika od izvirnega besedila. Tudi humor je spremenjen in prilagojen slovenskemu občinstvu. V uprizoritvi so se odločili za kombinacijo verificiranega besedila ter pogovornega jezika, scenski elementi pa so stilizirani. Shakespeare Stevna Berkoffa je prva uprizoritev v Sloveniji, Shakespearovi zlobneži pa zaradi svoje kompleksnosti soustvarjajo prav poseben gledališki žanr. Foto: Peter Giodani / MGL
Prihodnost slovenskih smučišč glede na borne snežne razmere ni prav svetla. Klimatologi že dlje časa poudarjajo, da bomo morali naša življenja nujno prilagoditi podnebnim spremembam. Lučka Kajfež Bogataj pravi, da presenečenja žičničarjev zaradi zelenih zim ne bi smelo biti, saj na to klimatologi in druge organizacije, tudi OECD, opozarjajo že skoraj 20 let. O tem, kako se bodo morala na zelene zime prilagoditi smučišča, pa odgovarja predsednica Združenja žičničarjev Manuela Božič Badalič.
Na Gorenjskem je brez družinskega zdravnika okoli 9 tisoč občanov, nove paciente vpisujejo še v Škofji Loki in Bohinju. Ambulante za neopredeljene paciente so predvidene v štirih občinah, na Jesenicah v Tržiču, Radovljici in Kranju. Zanimanje zdravnikov in medicinskih sester za dodatno delo je majhno, zdravniki so preobremenjeni, treba bo najti dodatne prostore. V kranjskem zdravstvenem domu imajo od 500 do tisoč neopredeljenih pacientov. Družinskih zdravnikov imajo dovolj. Namesto dveh ambulant bodo za neopredeljene paciente lahko zagotovili zgolj pol programa. Z vodjo družinskih zdravnikov Luko Kristancem se je pogovarjala Aljana Jocif.
V iniciativi Glas ljudstva so danes dopoldne pred ministrstvom za zdravje predstavili zahteve stavke pacientov, ki bo potekala prihodnji torek, te pa so v predaji naslovili na ministra Danijela Bešiča Loredana. Kritični so do vlade in ministrstva, da ne ukrepata dovolj hitro pri reševanju javnega zdravstva. Minister pa je popoldne zatrdil, da bodo zahteve na ministrstvu proučili in se tako do njih kot do obeh stavk, ki bosta potekali v prihodnjem tednu, opredelili v petek.
Vzgojiteljice in vzgojitelji predšolskih otrok, zaposleni na delovnem mestu pomočnik vzgojitelja, že dlje časa opozarjajo na podcenjujoč odnos oblasti do zahtevnega in odgovornega dela, ki ga opravljajo. Povprečna plača pomočnic ne dosega niti 80 % povprečne plače preostalih zaposlenih z enako izobrazbo v javnem sektorju, poudarjajo v Sindikatu vzgoje in izobraževanja, ki prihodnjo soboto pripravlja protestni shod v Ljubljani.
V Sloveniji je brez osebnega zdravnika že okoli 132 tisoč ljudi, kar je največ doslej. Bolniki se posledično vse pogosteje po pomoč zatekajo na urgence, kjer so prav tako vse bolj kaotične razmere. Da bi vsaj nekoliko omilili situacijo, pristojni z januarjem ustanavljajo ambulante za neopredeljene, ki naj bi v prihodnjih dveh letih zagotavljale začasno zdravniško pomoč vsem tistim, ki so ostali brez izbranega zdravnika. Kdaj bodo odprla vrata in kakšen bo njihov sistem delovanja?
Pojasnjuje doc. dr. Aleš Šoster z Oddelka za geologijo Naravoslovnotehniške fakultete.
V času slovenskega osamosvajanja je bilo v ospredju tudi vprašanje prehranske varnosti, pravzaprav je ob vsaki politični in kasneje tudi vojaški zaostritvi to vprašanje stopilo v ospredje. Manj znano je, da so v najrazličnejših struktura to vprašanje obravnavali zelo resno in poskrbeli, da bi oskrba delovala tudi v drugačnih različicah tedanjega dogajanja.
Usode spomenikov na Slovenskem, ki so jih postavljali od sredine 19. stoletja do konca druge svetovne vojne so bile zelo različne. Nekaj so jih odstranili, uničili, nekatere pa preprosto spremenili. Usodo tridesetih slovenskih javnih spomenikov je v svoji knjigi opisal doktor zgodovine in doktor umetnostne zgodovine Damir Globočnik. Ta meni, da so figuralni in arhitektonski spomeniki, spominske plošče in nagrobni spomeniki od sredine 19. stoletja dalje nastajali z namenom slavljenja zaslužnih posameznikov. Imeli so pomembno vlogo simbola, ki pripadnike istega naroda povezuje v narodno skupnost. Ob zgodovinski prevratih pa so z odstranjevanjem spomenikov hoteli uničiti tako pričevalno kot simbolno funkcijo spomenikov. Slovenska spomeniška krajina se je tako sčasoma spreminjala, saj skoraj tretjina spomenikov ne stoji več ali pa so bili temeljito predelani. Več o pogledih na spomenike, dvojnega doktorja Damirja Globočnika.
Obdarovanje, obisk cerkva, božično kosilo, druženje v krogu družine spremljajo današnji praznični dan. Kako pa so nekoč obeleževali konec leta oz. čas, ko se noč začne krajšati, dan pa postaja daljši? Po odgovore smo odšli v Slovenski etnografski muzej, kjer nam je etnologinja in kulturna antropologinja Katarina Nahtigal povedala veliko o prekrščanskih koreninah božiča in o običajih ter navadah, ki so nekoč spremljali ta in druge decembrske praznike.
Te dni pospešeno mesi testo in z različnimi nadevi povija potice, ki jih številne gospodinje same ne upajo speči, marsikdo ne zmore več, mlade družine pa za potico enostavno nimajo časa. Zato Simona Kejžar, nosilka dopolnilne dejavnosti na kmetiji, z veseljem peče tudi po naročilu. V orehovo potico doda tudi trdinkino moko, značilno za Bohinj. V njeni kuhinji, ki je prava delavnica, ura ne meri časa. Čas narekujejo potice, piškoti in druge predpraznične sladke dobrote.
Države članice evropske unije se na različne načine spopadajo z energetsko krizo. Državni zbor je prejšnji teden sprejel zakon o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize v prihodnjem letu. Ocenjena finančna vrednost sprejetih ukrepov znaša 1,2 milijarde evrov. Od tega naj bi 850 milijonov namenili za subvencioniranje visokih cen elektrike in plina, 100 milijonov za sofinanciranje skrajšanega delavnega časa in čakanja na delo, 250 milijonov pa za izboljšanje likvidnosti prizadetih podjetij. Danes je vlada omejila cene elektrike tudi za javne zavode, občine in agencije. Kako pa se z energetsko krizo spopadajo v sosednji Avstriji, ki nam je lahko pogosto zgled za hiter in učinkovit odziv na krizne razmere? Podjetnik Benjamin Wakounig, predsednik Slovenske gospodarske zveze iz Celovca, pojasnjuje, da avstrijska vlada kakšnih konkretnih ukrepov še ni sprejela.
Društvo V tujini izobraženih Slovencev - VTIS - je skupaj z ministrstvom za izobraževanje v Ljubljani pripravilo Simpozij slovenskih raziskovalcev v tujini. Cilj simpozija je vzpostavljanje in utrjevanje vezi med slovenskimi raziskovalci v tujini in profesorji, raziskovalci ter študenti v Sloveniji, in sicer na različnih področjih. Med sodelujočimi je tudi socialna antropologinja, doktorica PINA SADAR, ki že več kot desetletje živi v Veliki Britaniji, zadnja leta v Londonu, kjer trenutno deluje v okviru ene od vladnih agencij, ki se ukvarja z vključevanjem državljanov v politične procese in razvoj politik.
Zahtevnejši turisti vedno bolj iščejo drugačna doživetja, navadno nekaj, kar ni na prvo žogo, že stokrat videno in del ponudbe masovnega turizma. Kot poudarjajo na Slovenski turistični organizaciji, slovenski turizem zasleduje vizijo zelene butičnosti z nižjim odtisom in večjo vrednostjo za vse. Prav tej viziji sledijo tudi paketi 5-zvezdničnih doživetji, zbrani pod značko Edinstvena doživetja Slovenije. Trenutno jih značko nosi 26, namenjeni so domačim in tujim gostom, med njimi lahko na primer izberete večerjo v rudniku, čakanje na medveda v Kočevskem gozdu, opazovanje Krna in doline Nadiže z viseče ploščadi, vožnjo s kajakom po podzemlju Pece in druge.
Več kot četrtina Američanov, starih med 18 in 29 let svoje dnevne novice prejema prek družbenega omrežja Tiktok, kažejo izsledki raziskave Pew Research Centra. Čeprav manj alarmantna, pa se podobna slika vseeno izrisuje tudi pri nas. Mladi namreč vse pogosteje aktualne informacije prejemajo prek družbenih omrežij, in ne več prek tradicionalnih medijev, kot je to veljajo včasih. S tem seveda lahko naletijo na pasti lažnih in zavajajočih informacij.
Neveljaven email naslov