Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Intelov mednarodni sejem znanosti in tehnike je program Društva za znanost in javnost ter največje svetovno tekmovanje za srednješolce. Prek globalne mreže lokalnih, regionalnih in državnih sejmov znanosti milijone dijakov po vsem svetu spodbuja, da uresničijo svoje želje in ustvarijo nove inovacije, s katerimi bodo na bolje spremenili svet, v katerem živimo in delamo. Maja vsako leto je skupina teh dijakov izbrana med finaliste, ki se potegujejo za nagrade in štipendije v skupni vrednosti 4 milijone USD.
Projekti finalistov pokrivajo področja od novih načinov zdravljenja raka do interaktivnih robotov. Ocenjevani so v 22 kategorijah, od naravoslovnih, do družboslovnih tem.
Slovenija na sejmu drugič
Slovenijo sta lansko leto na tekmovanju zastopala dijaka Miha Gulič in Klemen Ducman ter osvojila četrto nagrado v kategoriji fizike in astronomije. Letos so s svojo predstavnico sodelovali drugič. Slovenska finalistka Gabriela Štumberger, dijakinja II. gimnazije Maribor, je bila izbrana s strani strokovne komisije na Državnem srečanju mladih raziskovalcev, ki ga organizira Zveza za tehnično kulturo Slovenije (ZOTKS). Med 8. in 13. majem se je v Phoenixu v Arizoni skupaj z okoli 1750 mladimi znanstveniki, bodočimi podjetniki in ustvarjalci predstavila svetovni javnosti.
»Super izkušnja, še vedno so vtisi povsem sveži, spoznala sem nove ljudi in dobila ideje za nova raziskovanja.«
Vpliv treh pesticidov na heterotrofne talne mikroorganizme
Gabriela je v svoji raziskovalni nalogi preučevala vpliv treh različnih pesticidov na heterotrofne talne mikroorganizme in njihovo delovanje. Uporabljeni pesticidi so bili herbicid Boom Efekt (glifosat), fungicid Previcur Energy (propamokar in fosetil) ter insekticid Reldan 22 EC (kloropirifos-metil). Pri tem se je proučevalo antimikrobni učinek pesticidov tako v koncentrirani obliki kot priporočenih koncentracijah na mikroorganizem, pogosto najden v prsti – Bacillus cereus, učinek priporočenih koncentracij na rast heterotrofnih mikroorganizmov, izoliranih iz prsti, ter učinek na bazalno respiracijo mikroorganizmov v prsti.
»Idejo za nalogo sem dobila od sošolke, mentorica je idejo prilagodila šolskemu laboratoriju in mi pomagala pri izbiri metod.«
Zmagovalec je razvil mikrobske gorivne celice za bolj učinkovito spreminjanje organskih odpadkov v električno energijo
Glavno nagrado Gordona E. Moora v višini 75.000 USD je na tekmovanju prejel 18-letni Kanadčan Han Jie (Austin) Wang iz Vancouvra, ki je razvil mikrobske gorivne celice, ki bolj učinkovito spreminjajo organske odpadke v električno energijo. Prejemnik glavne nagrade je odkril specifične gene v genetsko izboljšani bakteriji E. coli, ki ji omogočajo, da bolj učinkovito proizvaja električno energijo. Njegov sistem lahko proizvede bistveno več energije kot obstoječi procesi v mikrobskih gorivnih celicah, stroški pa so primerljivi s sončno energijo, zaradi česar je prepričan, da bodo mikrobske gorivne celice postale komercialno uspešne.
Rosalind Hudnell, predsednica sklada Intel Foundation je ob koncu tekmovanja poudarila, da:
»Čestitamo letošnjim zmagovalcem in upamo, da bo njihovo delo navdihnilo druge mlade inovatorje, da svojo radovednost in iznajdljivost uporabijo pri reševanju globalnih izzivov. Ta mednarodna znanstvena in tehnična razstava je odličen primer tega, kaj je mogoče doseči, če dijaki z vsega sveta z različnimi ozadji in pogledi stopijo skupaj ter si izmenjajo zamisli in rešitve.«
Pogovoru s slovensko predstavnico, dijakinjo Gabrielo Štumberger, lahko prisluhnete na zgornji povezavi, še več o samem tekmovanju in projektih lanskoletnih tekmovalcev, Mihe Guliča in Klemna Ducmana ter letošnje predstavnice pa boste lahko slišali v našem nočnem programu z nedelje na ponedeljek.
4480 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Intelov mednarodni sejem znanosti in tehnike je program Društva za znanost in javnost ter največje svetovno tekmovanje za srednješolce. Prek globalne mreže lokalnih, regionalnih in državnih sejmov znanosti milijone dijakov po vsem svetu spodbuja, da uresničijo svoje želje in ustvarijo nove inovacije, s katerimi bodo na bolje spremenili svet, v katerem živimo in delamo. Maja vsako leto je skupina teh dijakov izbrana med finaliste, ki se potegujejo za nagrade in štipendije v skupni vrednosti 4 milijone USD.
Projekti finalistov pokrivajo področja od novih načinov zdravljenja raka do interaktivnih robotov. Ocenjevani so v 22 kategorijah, od naravoslovnih, do družboslovnih tem.
Slovenija na sejmu drugič
Slovenijo sta lansko leto na tekmovanju zastopala dijaka Miha Gulič in Klemen Ducman ter osvojila četrto nagrado v kategoriji fizike in astronomije. Letos so s svojo predstavnico sodelovali drugič. Slovenska finalistka Gabriela Štumberger, dijakinja II. gimnazije Maribor, je bila izbrana s strani strokovne komisije na Državnem srečanju mladih raziskovalcev, ki ga organizira Zveza za tehnično kulturo Slovenije (ZOTKS). Med 8. in 13. majem se je v Phoenixu v Arizoni skupaj z okoli 1750 mladimi znanstveniki, bodočimi podjetniki in ustvarjalci predstavila svetovni javnosti.
»Super izkušnja, še vedno so vtisi povsem sveži, spoznala sem nove ljudi in dobila ideje za nova raziskovanja.«
Vpliv treh pesticidov na heterotrofne talne mikroorganizme
Gabriela je v svoji raziskovalni nalogi preučevala vpliv treh različnih pesticidov na heterotrofne talne mikroorganizme in njihovo delovanje. Uporabljeni pesticidi so bili herbicid Boom Efekt (glifosat), fungicid Previcur Energy (propamokar in fosetil) ter insekticid Reldan 22 EC (kloropirifos-metil). Pri tem se je proučevalo antimikrobni učinek pesticidov tako v koncentrirani obliki kot priporočenih koncentracijah na mikroorganizem, pogosto najden v prsti – Bacillus cereus, učinek priporočenih koncentracij na rast heterotrofnih mikroorganizmov, izoliranih iz prsti, ter učinek na bazalno respiracijo mikroorganizmov v prsti.
»Idejo za nalogo sem dobila od sošolke, mentorica je idejo prilagodila šolskemu laboratoriju in mi pomagala pri izbiri metod.«
Zmagovalec je razvil mikrobske gorivne celice za bolj učinkovito spreminjanje organskih odpadkov v električno energijo
Glavno nagrado Gordona E. Moora v višini 75.000 USD je na tekmovanju prejel 18-letni Kanadčan Han Jie (Austin) Wang iz Vancouvra, ki je razvil mikrobske gorivne celice, ki bolj učinkovito spreminjajo organske odpadke v električno energijo. Prejemnik glavne nagrade je odkril specifične gene v genetsko izboljšani bakteriji E. coli, ki ji omogočajo, da bolj učinkovito proizvaja električno energijo. Njegov sistem lahko proizvede bistveno več energije kot obstoječi procesi v mikrobskih gorivnih celicah, stroški pa so primerljivi s sončno energijo, zaradi česar je prepričan, da bodo mikrobske gorivne celice postale komercialno uspešne.
Rosalind Hudnell, predsednica sklada Intel Foundation je ob koncu tekmovanja poudarila, da:
»Čestitamo letošnjim zmagovalcem in upamo, da bo njihovo delo navdihnilo druge mlade inovatorje, da svojo radovednost in iznajdljivost uporabijo pri reševanju globalnih izzivov. Ta mednarodna znanstvena in tehnična razstava je odličen primer tega, kaj je mogoče doseči, če dijaki z vsega sveta z različnimi ozadji in pogledi stopijo skupaj ter si izmenjajo zamisli in rešitve.«
Pogovoru s slovensko predstavnico, dijakinjo Gabrielo Štumberger, lahko prisluhnete na zgornji povezavi, še več o samem tekmovanju in projektih lanskoletnih tekmovalcev, Mihe Guliča in Klemna Ducmana ter letošnje predstavnice pa boste lahko slišali v našem nočnem programu z nedelje na ponedeljek.
Mura je sinoči pri Dolnji Bistrici v občini Črenšovci prebila varovalni nasip, zato so pristojni izvedli evakuacijo 500 okoliških prebivalcev. Kakšne so tam trenutne razmere, spremlja dopisnica Lidija Kosi, ki se nam je oglasila po telefonu.
Med najhuje prizadetimi območji je zgornja Savinjska. Iz smeri Solčave so vzpostavili zasilno pot do Luč. Izboljšujejo se tudi telekomunikacijske povezave, tako da smo uspeli pridobiti nekaj podatkov o tamkajšnjih razmerah. Nina Brus se je pogovarjala z županom Luč Klavdijem Strmčnikom.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je poudarila, da Slovenija v nesreči lahko računa na pomoč Evropske unije. O tem, na kakšen način naša država lahko računa na evropska sredstva, se je s predstavniki vlade pogovarjal evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič.
»Solčava je še vedno odrezana od sveta, lokalni prebivalci in kmetje se neutrudno trudijo očistiti lokalne ceste, jim pa že tudi počasi primanjkuje goriva. S pomočjo občine in civilne zaščite smo v konvoju približno 30 vozil Solčavo lahko tudi zapustili.«, je med drugim povedal poslušalec Borut Civilkovič.
Vlada, ki se je sestala danes zaradi izrednih razmer, ki so jih povzročile poplave, se strinja s pobudo Trgovinske zbornice, da bi bile jutri trgovine z živili in tehničnim blagom odprte. Omenjena zbornica je sicer na vlado že včeraj naslovila več pobud. Katere so, pa je Jernejki Drolec pojasnila Mariča Lah, predsednica Trgovinske zbornice.
"Slovenija se sooča z najhujšo naravno ujmo v novejši zgodovini," je po seji Sveta za nacionalno varnost v razširjeni sestavi povedal premier Robert Golob. Poudaril je delovanje sistema za civilno zaščito in vse, ki želijo pomagati, usmeril nanj. Poudarke s seje Sveta za nacionalno varnost je povzela Jolanda Lebar.
Slovenijo so prizadele katastrofalne poplave, nevarnost poplav se še nadaljuje. K sreči se padavinska nevarnost umirja. Zjutraj smo na prvem programu že gostili poveljnika Civilne zaščite, Srečka Šestana, zdaj pa prisluhnimo še pogovor , ki ga je Jernejka Drolec pripravila z meteorologom, Brankom Gregorčičem in glavnim strokovnjakom za vodnatost iz ARSA, Janezom Polajnerjem o napovedi vremena in vodnatosti ter v nadaljevanju z Nežo Kodre predstavnico Direkcije za vode o pomenu urejanja vodotokov.
Z današnjo aktivacijo državnega načrta za poplave je aktiviran tudi Rdeči križ Slovenije z območnimi združenji, bolničarji, nastanitvenimi enotami in stacionarijem.
»Razmere so še bolj kritične kot včeraj, reka Meža še vedno narašča«, je Metki Pirc povedal prevaljski župan, Matija Tasič.
»Nižji deli objektov so pod vodo, gasilci črpajo vodo iz kleti, čeprav se stanje nekoliko umirja, Sava še vedno grozi«, je povedal poveljnik občinskega štaba civilne zaščite občine Brežice, Darko Ferlan.
Vodja korporativnega komuniciranja na letališču Ljubljana Monika Jelačič o stanju v letaslkem prometu v Sloveniji.
Poveljnik Civilne zaščite RS Srečko Šestan o trenutnem stanju v naši državi.
O stanju na Gorenjskem poroča dopisnica Aljana Jocif.
Župan Bohinja Joža Sodja o razmerah v Bohinju.
Poveljnik občinskega štaba Civilne zaščite Miha Vencelj poroča o dogajanju na Tolminskem.
Poročata dopisnika s celjskega in koroškega, Matija Mastnak in Metka Pirc.
V Slovenj Gradcu so morali evakuirati nekaj prebivalcev iz najbolj ogroženih hiš. Grozijo tudi zemeljski plazovi. Poroča Gregor Borovnik, poveljnik PGD Slovenj Gradec.
O stanju na slovenskih železniških progah poroča direktor infrastrukture pri Slovenskih železnicah Matjaž Krajnc.
Neveljaven email naslov