Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Teden slepih

07.06.2016

Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije je v tednu slepih, ki je tradicionalno prvi teden v juniju, postavila v ospredje eno najpomembnejših področij za samostojnejše življenje ter delo slepih in slabovidnih - to je dostopnost, ki je za njihovo vključenost v družbo zelo pomembna. Po podatkih stroke v Sloveniji živi od 30 do 40.000 ljudi z okvarami vida, ki jih v vsakdanjem življenju močno ovirajo. Prispevek Petre Medved.

Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije je v tednu slepih, ki je tradicionalno prvi teden v juniju, postavila v ospredje eno najpomembnejših področij za samostojnejše življenje ter delo slepih in slabovidnih –  to je dostopnost, ki je za njihovo vključenost v družbo zelo pomembna. Po podatkih stroke v Sloveniji živi od 30 do 40.000 ljudi z okvarami vida, ki jih v vsakdanjem življenju močno ovirajo.

Poudarek tedna slepih je na dostopnosti, in sicer informacij javnega značaja, grajenega okolja, spleta in informacijsko-komunikacijskih tehnologij, razlaga predsednik Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije Tomaž Wraber:

“V vsakdanjem življenju sodobnih ljudi je vedno več izdelkov informacijske tehnologije. Za slepe in slabovidne je to lahko izreden korak naprej, kadar pa razvijalci te tehnologije, teh izdelkov, ki so v naših kuhinjah, kopalnicah, spalnicah itd., ne mislijo na nas, pa to postane ena pomembnih ovir. V drugem smislu pa je za slabovidne in slepe velika ovira tudi urbano okolje, ki je polno preprek  od stopnic, do raznih ovir po pločnikih: prometnih znakov, označevalnih in reklamnih tabel, od neobrezanih dreves, grmovja. Za slepe je še posebej pomembna orientacija. Urbano okolje je sorazmerno preprosto opremiti s taktilnimi oznakami, ki nam pomagajo pri naši orientaciji, da se bolj neodvisno, bolj samostojno gibljeno, seveda predvsem po znanih poteh. Ampak to je pri nas šele na začetku, zavest je o tem je v naši družbi še sorazmerno slabo prisotna in ni prav veliko mest ali občin, ki bi se odločile, da bodo tudi naselja primerno opremila s temi oznakami, ki nam omogočajo samostojnost.”

Pomembna pridobitev za izboljšanje orientacije in dostopnosti v urbanem okolju so strukture v tlaku imenovane talne taktilne oznake, razlaga krajinska arhitektka Andreja Albreht iz zavoda Dostop:

“To so oznake na tleh v tlaku, ki imajo določene strukture. Sestavljeni so ponavadi iz reber oziroma črt, druga vrsta oznak pa je pikčasta struktura, čepasta ji rečemo. Črte slepega usmerjajo, ga vodijo po prostoru, medtem ko mu čepi, pike, povedo, da naj se ustavi. To pa je na tistih točkah, kjer je kaj zanimivega ali pa kjer pride do cilja ali pa na križiščih, da postane pozoren, da mora spremeniti smer. Pomembno je, da taktilne oznake niso samo otipljive, ampak da so tudi vizualno dobro zaznavne. Večina ljudi z okvarami vida je slabovidnih, imajo neke ostanke vida, zato je zelo pomembno, da so te oznake tudi močno kontrastne, kajti slabovidni vidijo res izrazite barvne kontraste, zato moramo poskrbeti, da so te taktilne oznake tudi dobro vidne. Ko zagotovimo tudi vizualno zaznavnost taktilnih oznak, ne poskrbimo samo zato, da jih vidijo le slabovidni, ampak ima to še eno funkcijo, in sicer, da jih opazimo tudi videči. To je zelo pomembno, kajti potem, ko videči opazimo te taktilne linije, ne postavljamo nanje ovir, kot so na primer stoli, panoji, cvetlični lonci in podobno. Na ta način zagotovimo prosto pot.”

Za slepe in slabovidne pa je pomembna tudi dostopnost do samih vsebin kulturne ponudbe. V Združenju prijateljev slepih Slovenije so si skupaj z Muzejem novejše zgodovine v  Celju zastavili cilj, da za slepe in slabovidne prilagodijo edini muzej igrač pri nas, Otroški muzej Hermanov brlog. Več o projektu, ki naj bi ga končali konec leta, Sebastijan Kamenik iz Združenja prijateljev slepih Slovenije Celje:

Projekt prilagoditve je sestavljen iz več dejavnikov. Dr. Aksinija Kermauner je začela po Sloveniji z razstavo Radovedni prstki, na kateri je predstavila družabne igre, učne pripomočke in pa igrače za slepe. Meni se je zdela ta razstava zanimiva in sem razmišljal, kam  bi to razstavo umestili v Celju. Nek navdih mi je rekel, da če je kateri kraj primeren v Celju, je to Hermanov brlog. Zelo so se razveselili sodelovanja z nami, tako smo pred dvema letoma v septembru postavili to razstavo.  To smo potem nadgradili tako, da bomo tudi s pomočjo dr. Kermaunerejve prilagodili ta muzej za slepe. Upoštevali bomo vse standarde, muzej bo kupil vse talne označbe, ki so potrebne, dal nas je v redni letni načrt, podpisali smo pismo o nameri.  Bo pa na razstavi igrač tudi ta posebnost, da bodo določene družabne igre, ki so najbolj pogoste med slepimi, ter igrače in učni pripomočki, dobile svoj stalni prostor v Muzeju novejše zgodovine, kar se nam zdi tudi nekaj posebnega.

Prilagoditve, ki jih slepi in slabovidni  potrebujejo pri branju in pisanju, pa si boste lahko ogledali v soboto, 11.6.2016 na dnevu odprtih vrat Knjižnice slepih in slabovidnih Minke Skaberne v Ljubljani. Spoznali boste knjižno gradivo v prilagojenih oblikah – v zvoku, brajevi pisavi in povečanem tisku, se preizkusili v orientaciji po prostoru in si ogledali razstavo tehničnih pripomočkov, ki jih uporabljajo slepi in slabovidni.

 

O Tednu slepih tudi v oddaji Med štirimi stenami

Prvi teden v mesecu juniju Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije obeležuje teden slepih. Zato bomo gostili 20-letno dijakinjo Anjo Pustak Lajovic, ki obiskuje program prilagojenega poklicno – tehniškega izobraževanja z enakovrednim standardom za poklic ekonomski tehnik na Zavodu za slepo in slabovidno mladino Ljubljana, in ravnateljico tega zavoda Katjušo Koprivnikar. Pogovarjali se bomo o življenju mladega človeka s slepoto, prilagojenosti okolja za potrebe slepih, ozaveščenosti videčih, znanju in spretnostih, ki jih slepi pridobijo v Zavodu za slepo in slabovidno mladino Ljubljana.


Aktualna tema

4480 epizod


Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!

Teden slepih

07.06.2016

Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije je v tednu slepih, ki je tradicionalno prvi teden v juniju, postavila v ospredje eno najpomembnejših področij za samostojnejše življenje ter delo slepih in slabovidnih - to je dostopnost, ki je za njihovo vključenost v družbo zelo pomembna. Po podatkih stroke v Sloveniji živi od 30 do 40.000 ljudi z okvarami vida, ki jih v vsakdanjem življenju močno ovirajo. Prispevek Petre Medved.

Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije je v tednu slepih, ki je tradicionalno prvi teden v juniju, postavila v ospredje eno najpomembnejših področij za samostojnejše življenje ter delo slepih in slabovidnih –  to je dostopnost, ki je za njihovo vključenost v družbo zelo pomembna. Po podatkih stroke v Sloveniji živi od 30 do 40.000 ljudi z okvarami vida, ki jih v vsakdanjem življenju močno ovirajo.

Poudarek tedna slepih je na dostopnosti, in sicer informacij javnega značaja, grajenega okolja, spleta in informacijsko-komunikacijskih tehnologij, razlaga predsednik Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije Tomaž Wraber:

“V vsakdanjem življenju sodobnih ljudi je vedno več izdelkov informacijske tehnologije. Za slepe in slabovidne je to lahko izreden korak naprej, kadar pa razvijalci te tehnologije, teh izdelkov, ki so v naših kuhinjah, kopalnicah, spalnicah itd., ne mislijo na nas, pa to postane ena pomembnih ovir. V drugem smislu pa je za slabovidne in slepe velika ovira tudi urbano okolje, ki je polno preprek  od stopnic, do raznih ovir po pločnikih: prometnih znakov, označevalnih in reklamnih tabel, od neobrezanih dreves, grmovja. Za slepe je še posebej pomembna orientacija. Urbano okolje je sorazmerno preprosto opremiti s taktilnimi oznakami, ki nam pomagajo pri naši orientaciji, da se bolj neodvisno, bolj samostojno gibljeno, seveda predvsem po znanih poteh. Ampak to je pri nas šele na začetku, zavest je o tem je v naši družbi še sorazmerno slabo prisotna in ni prav veliko mest ali občin, ki bi se odločile, da bodo tudi naselja primerno opremila s temi oznakami, ki nam omogočajo samostojnost.”

Pomembna pridobitev za izboljšanje orientacije in dostopnosti v urbanem okolju so strukture v tlaku imenovane talne taktilne oznake, razlaga krajinska arhitektka Andreja Albreht iz zavoda Dostop:

“To so oznake na tleh v tlaku, ki imajo določene strukture. Sestavljeni so ponavadi iz reber oziroma črt, druga vrsta oznak pa je pikčasta struktura, čepasta ji rečemo. Črte slepega usmerjajo, ga vodijo po prostoru, medtem ko mu čepi, pike, povedo, da naj se ustavi. To pa je na tistih točkah, kjer je kaj zanimivega ali pa kjer pride do cilja ali pa na križiščih, da postane pozoren, da mora spremeniti smer. Pomembno je, da taktilne oznake niso samo otipljive, ampak da so tudi vizualno dobro zaznavne. Večina ljudi z okvarami vida je slabovidnih, imajo neke ostanke vida, zato je zelo pomembno, da so te oznake tudi močno kontrastne, kajti slabovidni vidijo res izrazite barvne kontraste, zato moramo poskrbeti, da so te taktilne oznake tudi dobro vidne. Ko zagotovimo tudi vizualno zaznavnost taktilnih oznak, ne poskrbimo samo zato, da jih vidijo le slabovidni, ampak ima to še eno funkcijo, in sicer, da jih opazimo tudi videči. To je zelo pomembno, kajti potem, ko videči opazimo te taktilne linije, ne postavljamo nanje ovir, kot so na primer stoli, panoji, cvetlični lonci in podobno. Na ta način zagotovimo prosto pot.”

Za slepe in slabovidne pa je pomembna tudi dostopnost do samih vsebin kulturne ponudbe. V Združenju prijateljev slepih Slovenije so si skupaj z Muzejem novejše zgodovine v  Celju zastavili cilj, da za slepe in slabovidne prilagodijo edini muzej igrač pri nas, Otroški muzej Hermanov brlog. Več o projektu, ki naj bi ga končali konec leta, Sebastijan Kamenik iz Združenja prijateljev slepih Slovenije Celje:

Projekt prilagoditve je sestavljen iz več dejavnikov. Dr. Aksinija Kermauner je začela po Sloveniji z razstavo Radovedni prstki, na kateri je predstavila družabne igre, učne pripomočke in pa igrače za slepe. Meni se je zdela ta razstava zanimiva in sem razmišljal, kam  bi to razstavo umestili v Celju. Nek navdih mi je rekel, da če je kateri kraj primeren v Celju, je to Hermanov brlog. Zelo so se razveselili sodelovanja z nami, tako smo pred dvema letoma v septembru postavili to razstavo.  To smo potem nadgradili tako, da bomo tudi s pomočjo dr. Kermaunerejve prilagodili ta muzej za slepe. Upoštevali bomo vse standarde, muzej bo kupil vse talne označbe, ki so potrebne, dal nas je v redni letni načrt, podpisali smo pismo o nameri.  Bo pa na razstavi igrač tudi ta posebnost, da bodo določene družabne igre, ki so najbolj pogoste med slepimi, ter igrače in učni pripomočki, dobile svoj stalni prostor v Muzeju novejše zgodovine, kar se nam zdi tudi nekaj posebnega.

Prilagoditve, ki jih slepi in slabovidni  potrebujejo pri branju in pisanju, pa si boste lahko ogledali v soboto, 11.6.2016 na dnevu odprtih vrat Knjižnice slepih in slabovidnih Minke Skaberne v Ljubljani. Spoznali boste knjižno gradivo v prilagojenih oblikah – v zvoku, brajevi pisavi in povečanem tisku, se preizkusili v orientaciji po prostoru in si ogledali razstavo tehničnih pripomočkov, ki jih uporabljajo slepi in slabovidni.

 

O Tednu slepih tudi v oddaji Med štirimi stenami

Prvi teden v mesecu juniju Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije obeležuje teden slepih. Zato bomo gostili 20-letno dijakinjo Anjo Pustak Lajovic, ki obiskuje program prilagojenega poklicno – tehniškega izobraževanja z enakovrednim standardom za poklic ekonomski tehnik na Zavodu za slepo in slabovidno mladino Ljubljana, in ravnateljico tega zavoda Katjušo Koprivnikar. Pogovarjali se bomo o življenju mladega človeka s slepoto, prilagojenosti okolja za potrebe slepih, ozaveščenosti videčih, znanju in spretnostih, ki jih slepi pridobijo v Zavodu za slepo in slabovidno mladino Ljubljana.


01.08.2024

Leto po poplavah: Savinjska dolina

Naš terenski studio na Ljubnem ob Savinji so obiskali: župan Franjo Naraločnik, svojo osebno zgodbo in stisko nam je zaupal Vojko Colnar iz Gornjega Grada - njegovo hišo so umaknili s seznama tistih za rušenje, a odločitev ni dokončna, zato še danes ne ve, ali naj jo obnovi ali ne, najhuje je ob deževju, ko zaradi strahu ponoči z ženo ne moreta zatisniti očesa. Govorili smo tudi z Nino Plesnik, svetovalko za turizem na Občini Solčava. Obiskal nas je še Samo Mirnik, izvršni direktor KLS Ljubno, ki je ena od vodilnih proizvajalcev zobatih obročev za avtomobilsko industrijo v svetu. V enem letu še nimajo istega tržnega deleža, kot so ga imeli pred poplavami.


01.08.2024

Leto po poplavah: Pomurje

Samo sreči in neumornosti ljudi gre zahvala, da lanskoletni avgustovski nalivi niso pokrajine ob Muri spremenili v Panonsko morje. Pri Dolnji Bistrici v občini Črenšovci je namreč popustil dotrajani protipoplavni nasip, a so tako pristojni in mnogi prostovoljci skupaj s slovensko in hrvaško vojsko uspeli »zamašiti« okoli 20-metrsko luknjo.


01.08.2024

Leto po poplavah: Koroška

Leto dni po poplavah na Koroškem še vedno trepetajo pred vsakim dežjem. Ob skorajšnji obletnici so minuli konec tedna prejeli še kot pravijo sami rekordno pošiljko padavin, Črna je bila vnovič poplavljena. S tem so bili uničeni tudi nekateri že sanirani deli. Največja škoda na Koroškem je bila na že tako dotrajani infrastrukturi, hišo, ki jo je popolnoma odnesla podivjana reka Meža in drugo, ki jo je neurje prepolovilo, so postale sinonim rekordnih poplav v zgodovini Slovenije. Danes gremo v Črno. Vremenska napoved ni najboljša, napovedana so nova neurja.


01.08.2024

Leto po poplavah: V Ljubljani je težave povzročila hitro narasla Sava

V Ljubljani je težave povzročila zlasti hitro narasla Sava, ki je bregove prestopila najprej na območju Tacna, nato pa še v Sneberjah. Poplavljala je tudi Gradaščica. Poplavilo je območje Viča, Broda, Vikrč in Tomačevega, skupno je bilo poplavljenih 293 objektov.


30.07.2024

Dan ekološkega dolga

"Ob vsej ozaveščenosti se je globalni dan ekološkega dolga premaknil še za dan bolj zgodaj v primerjavi z lanskim letom," poudarja Boštjan Remic iz Focusa, društva za sonaraven razvoj, ob dejstvu, da smo na svetu v prvih sedmih mesecih leta porabili toliko naravnih virov, kot se jih lahko obnovi v letu dni. Slovenija je sicer dan ekološkega dolga dosegla že 25. aprila.


30.07.2024

Mladič bele štorklje potrebuje kilogram in pol hrane na dan

Beli štorklji gre zelo dobro v Sloveniji. Letos so našteli največ gnezdečih parov v 26tih letih, odkar popisujejo belo štorkljo – kar 311 parov je gnezdilo in iz gnezd je poletelo rekordno število – 673 mladičev. O razlogih za prosperiteto bele štorklje v Sloveniji več Urša Gajšek iz DOPPS.


31.07.2024

Ljudje bodo imeli dovolj časa za obnovo svojih objektov, pomembno pa je, da shranjujejo račune

Prebivalci, ki so jih avgusta lani prizadele poplave, se lahko s kakršnimikoli vprašanji o obnovi po poplavah še vedno obrnejo na klicni center 114. Od septembra lani, ko je začela delovati številka 114, so zabeležili že več kot 12 tisoč klicev. Kaj vse zanima ljudi, ki so utrpeli škodo, kaj jih najbolj skrbi in kako se spopadajo z izzivi pri odpravljanju škode, pojasnjuje namestnik vodje klicnega centra 114 Matjaž Florjanc Lukan.


30.07.2024

Kako poleti poskrbeti za varnost hrane?

Poletje je čas dopustov, hitrih kosil in poznih večerij, malic na plaži, je tudi čas potovanj in glavna sezona piknikov. Obenem pa je to čas visokih temperatur, ki lahko škodujejo živilom in s tem tudi našemu zdravju. Poleti moramo tako še bolj pozorno skrbeti za varnost in neoporečnost hrane. Kako živila in že pripravljeno hrano ustrezno shranjevati, kako jih toplotno obdelati, na kaj moramo biti pozorni? Pojasnjuje dr. Mira Kos Skubic iz Sektorja za hrano in krmo z Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.


29.07.2024

Študentsko delo ima naravo socialnega korektiva

Dijaki in študenti se med poletnimi počitnicami pogosto odločajo za opravljanje svojih prvih študentskih del. Pred začetkom pa se je dobro pozanimati o delovnih razmerah, plači in preostalih formalnostih. Leta 2023 je bilo namreč devet kršitev zakona o delovnih razmerjih, ki se posveča pravicam oseb, mlajših od 15 let, dijakov in študentov. Posebno pozorni morajo biti tisti, ki še niso dopolnili 18 let, saj zanje veljajo posebni pogoji. Minimalna urna postavka za opravljanje študentskega dela mora od 3. februarja znašati nekaj več kot sedem evrov bruto. Je res tako tudi v praksi? Kakšne izkušnje imajo študentje in kakšno stališče ima ministrstvo do študentskega dela?


29.07.2024

Podnebni zakon še ne ukinja subvencij za fosilna goriva

Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo v medresorsko usklajevanje pošilja predlog podnebnega zakona, ki se nekoliko razlikuje od jesenskega. Med drugim denimo prinaša dajatev na zasebne letalske polete, na razočaranje okoljevarstvenikov in klimatologov pa je izpadla zamisel o ukinitvi subvencioniranja fosilnih goriv. Vračanje trošarin za dizel tovornjakarjem in kmetom tako ostaja. Sicer pa bo zakon v naš red prenesel posodobljeno evropsko direktivo o emisijskih kuponih ETS2, ki se bodo uporabljali tudi v sektorjih stavb in cestnega prevoza. Pri nas bomo v ta namen uporabili obstoječo co2 dajatev, a se bo iz integralnega proračuna preselila v podnebni sklad, kjer naj bi služila odpravi energetske in mobilnostne revščine.


25.07.2024

"Manjšina mora sodelovati z večino in tako spodbujati tolerantnost v družbi"

V globaliziranem svetu, ki ga zaznamujeta integracija in mobilnost, se družba spreminja. Spreminjajo se vrednote tako v narodu kot v narodnih manjšinah oziroma skupnostih. Če je nekoč veljalo, da je jezik ena najpomembnejših vrednot, ki določa identiteto pripradnikov narodne manjšine, danes ni več tako, poudarja dr. Sonja Novak Lukanovič, direktorica Inštituta za narodnostna vprašanja. V neoliberalnem svetu jezik pač ni več najpomembnejši.


26.07.2024

Na Planini v Lazu izdelujejo pravi bohinjski sir

Na številnih bohinjskih planinah še pasejo živino, žive pa so tudi sirarne. Tako je tudi na Planini v Lazu, 1650 metrov visoko, kjer majerca Lucija Gartner s turistične kmetije Pr Odolneku skrbi za krave, v sirarni pa izdeluje pravi bohinjski sir in mlečne izdelke. Pri tem pa ni sama, saj ji pomagajo mlade pomočnice in pomočniki, ki poprimejo za delo, pomagajo v sirarni, skrbijo za živali, postrežejo goste in jim razkažejo planino. Na Planini v Lazu jih je obiskala Aljana Jocif.


25.07.2024

Hrvatica je bila razočarana, ko ji je Slovenec rekel valjda

Če boste med dopustovanjem na Hrvaškem nepremišljeno uporabljali besedo valjda, vas bodo ljudje lahko narobe razumeli. Valjda v hrvaščini namreč pomeni morda, ne seveda. Ob preveč vzneseni rabi te besede se lahko na Hrvaškem zgodijo prav zanimivi prizori. To je pač zgled »lažnih prijateljev«, para besed, ki zveni podobno ali enako, vendar ima različna pomena. Obstaja pa tudi veliko pravih jezikovnih prijateljev; med njimi je še posebno zanimiva beseda ful, ki smo jo od angleščine prevzeli preko hrvaščine. Zanimive poti besed nam je predstavil dr. Klemen Lah, ki poučuje slovenščino na filozofskih fakultetah na Reki in v Zadru.


24.07.2024

Melišča, ki so nastajala leta in leta, je kokrški hudournik naenkrat odnesel v dolino

V Kokri hitijo z odstranjevanjem ogromnih nanosov, kijih je hudournik minuli petek iz zaledja Kalškega grebena odložil v zaselku. Z gradbenimi stroji se prebijajo tudi proti Suhadolniku. Občina Preddvor upa, da bo regijski načrt civilne zaščite veljal tako dolgo, da bodo opravili glavnino interventnih del. Strokovnjak za vode Rok Fazarinc meni, da bo najprej treba zavarovati zaselek, z načrtovanjem ukrepov pa stabilizirati ogromne količine materiala nad njim. Z Rokom Fazarincem se je o hudourniškem dogajanju v Kokri pogovarjala Aljana Jocif.


24.07.2024

Na kliniki Golnik v zadnjem tednu opozarjajo na povečano število hospitaliziranih bolnikov, ki so okuženi z zajčjo mrzlico oziroma tularemíjo

Na kliniki Golnik v zadnjem tednu opozarjajo na povečano število hospitaliziranih bolnikov, okuženih z zajčjo mrzlico oziroma tularemíjo. Na Gorenjskem so potrdili 12 primerov zajčje mrzlice, kar močno presega dolgoletno povprečje, večina jih prihaja iz krajev ob Sorškem polju. Pristojni zato predvsem kmetovalce pozivajo k ustreznim ukrepom. O tem se je Aljana Jocif pogovarjala z epidemiologinjo Ireno Grmek Košnik iz območne enote NIJZ v Kranju. Najprej ji je pojasnila, kakšna bolezen sploh je zajčja mrzlica.


23.07.2024

Hiša novega začetka – prva od novo zgrajenih hiš za poplavljene

Skoraj leto dni po uničujočih poplavah naši dopisniki s terena poročajo o ljudeh, ki opozarjajo, da postopki za reševanje posledic tečejo prepočasi. Mnogi so namreč še vedno v negotovosti. Kot je v Slovenj Gradcu danes povedal vodja vladne službe za obnovo Boštjan Šefic, je skupno 16 družin prišlo do konca pogodb o cenitvah, večina med njimi je takšnih, ki so v poplavah ostali brez strehe nad glavo. V Slovenj Gradcu pa so danes predali ključe prve od novo zgrajenih hiš za poplavljene. Poimenovali so jo Hiša novega začetka. Zgradilo jo je radeljsko podjetje Pergola s skupaj še 41 drugimi donatorji iz vse Slovenije. Čeprav je občina želela podariti zemljišče, hiša pa je donacija, ni šlo brez zapletov, a tokrat s srečnim koncem. V Slovenj Gradcu je bila naša dopisnica Metka Pirc.


23.07.2024

Podjetja z mešanimi vodstvenimi ekipami so uspešnejša

Da je družba zdrava in se optimalno razvija, mora izkoristiti vse svoje potenciale. Če ena polovica ljudi ni vključenih, je manj uspešna. Podatki kažejo, da to velja tudi na vodilnih mestih v gospodarstvu, ko gre za zastopanost žensk in moških. Evropska unija je zato že pred časom začela spodbujati uravnoteženo zastopanost obeh spolov tudi v podjetjih, a ker je oblikovala le priporočila, ukrepi pa niso bili obvezni, v minulih dveh desetletjih ni bilo pravega napredka. Zato je Unija sprejela direktivo o tako imenovanih spolnih kvotah. Slovenija naj bi jo v svoj pravni red prenesla z novelo zakona o gospodarskih družbah, ki jo je vlada pred počitnicami poslala v parlament. O rešitvah in pomislekih smo se pogovarjali z generalno direktorico direktorata za notranji trg na Ministrstvu z gospodarstvo Karlo Pinter ter članico upravnega odbora Združenja Manager in izvršno direktorico Boston Consulting Group Melanie Seier Larsen.


22.07.2024

Kamala Harris se bo potegovala za demokratsko predsedniško nominacijo

Joe Biden je po umiku iz predsedniške tekme izrazil vso podporo Kamali Harris in ta je potrdila, da se bo potegovala za demokratsko predsedniško nominacijo. Ali bo to spremenilo predsedniško kampanjo oziroma kaj ta sprememba, za mnoge pričakovana in nujna, pomeni? Trenutno dogajanje je komentiral novinarski kolega Matej Šurc. FOTO: Pixabay


22.07.2024

Bo tudi letos študentskih postelj premalo?

Kljub temu, da smo sredi poletja, marsikdo že pogleduje proti novemu študijskem letu. Med poletjem študenti namreč tradicionalno oddajo vlogo, če bi želeli bivati pri zasebnikih in v študentskih domovih. Prošnjo za podaljšanje bivanja je treba poslati do 16. avgusta. Več o pravilni oddaji vloge in o tem kakšen je interes mladih za bivanje pri zasebnikih, nam je zaupal Igor Brlek iz Študentskega doma Ljubljana.


22.07.2024

Voda vzame, vode vrne

Na javnem kopališču v Slovenskih konjicah so pripravili jubilejni 20. mednarodni dogodek Dan brez vozička. To akcijo so poimenovali tudi »Voda vzame, voda vrne«. Za ljudi z gibalnimi ovirami so namreč začeli prirejati potapljaške tečaje, ob tem tudi opozarjajo, da je pri skokih v vodo treba biti previden. V zadnjem obdobju so dogajanje razširili. Lani so vodne aktivnosti prvič omogočili tudi starostnikom, letos pa še ljudem z motnjami v duševnem razvoju.


Stran 5 od 224
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov