S Stevenom Cliftom o družbenih omrežjih, lažnih novicah, politični propagandi in kliktivizmu

Med nedavno predvolilno kampanjo smo lahko opazili, da je splet postal pomemben tudi za slovenske politike. Podobno lahko pričakujemo pred naslednjimi parlamentarnimi volitvami, ko bomo najverjetneje videli še več osebno ciljanega političnega nagovarjanja, lažnih novic in populizma. Stevena Clifta, ki je e-demokracijo, prvo spletno stran s podatki o volitvah na svetu, ustanovil leta 1994, smo zato najprej vprašali, kakšno vlogo bodo v prihodnosti na političnem prizorišču odigrala družbena omrežja.

Steven Clift: Družbena omrežja so postala fenomenalno orodje za politiko, za znamčenje, za prepoznavnost imena, obraza. Bolj kot je vizualno, več se deli. In ja, vemo da so na zadnjih volitvah v Združenih državah Amerike družbeni mediji šli v srce politike. Časopisi so še vedno pomembni, televizija in radio sta še vedno pomembna, ampak družbeni mediji so srčni utrip in tisti, ki določajo prednostne, pomembne teme. Kar se zgodi na spletu, se potem ponavlja in podvaja v drugih množičnih medijih in je tako še močnejše.

Facebook glede na našo dejavnost omogoča zelo natančno profiliranje uporabnikov, česar se s pridom poslužujejo oglaševalci. Pa ne le oni, temveč tudi politiki.

Steven Clift: Ena od skrbi pri ciljanju oglasov na facebooku je, ali bo kandidat eni skupini ljudi poslal eno sporočilo, drugi pa drugo, ki je morda celo nasprotujoče od prvega? Politiki se med volilnimi kampanjami sprehajajo iz sobe v sobo in nagovarjajo različne skupine ljudi. So mojstri povezovanja z množico. Torej bi morali pričakovati, da bomo na spletu priča tovrstnemu oglaševanju. Zato je dobro imeti neke vrste arhiv, ali kopije oziroma transparentnost. Če imajo tisti, ki se potegujejo za določen položaj, odgovornost do volivcev, potem je manjša verjetnost, da bodo zavajali. Večja kot je transparentrost, bolje je.

Splet povezuje in je globalen. Določene iniciative povežejo cel svet, kot je to nedavno naredil ključnik metoo, ki je spodbudil razkrivanje spolnega nadlegovanja. So pa družbena omrežja lahko koristna tudi lokalno, saj v nasprotju s kliktivizmom, ki običajno spremlja velike globalne težave, dejansko sprožijo akcijo v realnem svetu.

Steven Clift: Kar mi je všeč pri lokalnem sodelovanju je, da prve korake narediš na spletu, potem pa se v resničnem življenju udeležiš sestanka četrtne skupnosti, akcije, protesta, zbiranja podpisov za peticijo od vrat do vrat. Kar se je zgodilo na spletu, je nato vplivalo na tvoja dejanja v resničnem svetu. Po volitvah se je v moji zvezni državi oblikovala skupina Minnesota vstani! 30 tisoč ljudi, predvsem ženske, ki so bile podpornice Hilary Clinton, se po volitvah niso le pogovarjale o tem, kaj se je zgodilo, temveč so pisale svojim predstavnikom v kongresu, jih obiskale. O vsem tem so poročale tudi na spletu, objavljale so slike. Ni šlo torej le za kliktivizem, res so bile politično dejavne.

Mladi so digitalni domorodci, tehnologija in spletna prisotnost je za njih nekaj popolnoma običajnega. Pa bodo znali uporabiti tehnologijo v demokratične namene?

Steven Clift: Lahko upamo na boljšo prihodnost, vendar rekel bi, da je tu nujno potreben demokratični namen, demokratični cilj vsake generacije. Po mojem mnenju je to zelo pomembno. Starejše generacije morda bolj malo uporabljajo facebook, nekateri sploh ne, ampak če bi predstavili svoj demokratični namen in razložili, koliko bolje se počutijo, ker živijo v demokratični državi in kako pomembna je. Morda se bodo mladi bolj demokratično obnašali, ker jim je uporaba spletnih orodij domača, vendar potrebujejo tudi smisel za demokracijo. Ne smejo je jemati za samoumevno. Vemo, da se spletna orodja lahko uporablja v populistične namene, da vas vznemirijo in razjezijo, zato se ne poglabljate v vprašanja, volite na določen način in na koncu dobite voditelje, ki jih pravzaprav ne želite. Ker ste bili v trenutku volitev razgreti. Tehnologija nas res lahko razgreje! Zato se moramo ohladiti, poslušati in sodelovati. Mladi ljudje bodo prihodnost, vendar le, če bodo odkrito razmišljali o tem, kako zgraditi demokracijo in če bodo sodelovali z različnimi generacijami.

Pomembna lastnost družbenih omrežij so mnenjski  mehurčki in odmevne sobe, ki združujejo enako misleče in ustvarjajo različne vzporedne realnosti. Kako jih predreti?

Steven Clift: Če hočeš predreti spletni mnenjski mehurček je najlažje, če si rojen v družino z različnimi političnimi pogledi. Velik del moje družine so konservativni republikanci, zato sem izpostavljen marsikateremu pogledu. Če pa v svoji družini in med prijatelji nimaš ljudi z drugačnimi političnimi nazori, potem je dobro, če načrtno na facebooku ali twitterju všečkaš ali slediš določenim skupinam, ki jih ne podpiraš. To je res, facebook ti da sladoled, ne zelenjave. Veliko sladoleda in ne dovolj zelenjave, zato si moraš sam poiskati zelenjavo. Sam moraš poiskati vsebine, ki ti niso všeč. Pa še ena stvar je. Lokalno je ključno. Na spletu obstajajo lokalni prostori, kjer se združujemo z ljudmi, ki imajo iste interese, na primer varne ceste, dobre šole, čist zrak. Tu ne gre za ideologije, živimo pač v bližini in ni treba, da smo prijatelji, delimo si isto vlado, naši davki gredo na isti naslov. Tako lahko odlično počimo mnenjske mehurčke. Saj vsi hočemo rešitve. Morda želimo do njih priti na različne načine in potem je zabavno, kako se različni pogledi soočijo. Vendar je na koncu skupni interes tisti, zaradi katerega moramo še naprej komunicirati. Če ne bi, potem ne bi mogli nič narediti.

Posledica algoritmov, ki združujejo ljudi z enaki političnimi stališči, je tudi izjemno hitro širjenje lažnih novic.

Steven Clift: Za začetek moramo dobro razumeti recept za pripravo lažnih novic. Torej, če ustvarite senzacionalen naslov z dramatično sliko in to delite s svojimi prijatelji, ki se s tem strinjajo, bodo tudi oni to delili naprej, in njihovi prijatelji še naprej. Tako postanete ustvarjalec lažnih novic. Vendar tega nočemo. Ljudje radi delijo resnico, odkritost. Lažne novice so včasih le mnenje, ne gre za lažne novice, le predstavljeno je na tak način. V drugih primerih pa gre res za popolne laži. Nekateri ustvarjajo popolne laži, da bi dosegli nek politični cilj. To fundamentalno spodkopava naše zaupanje v internet, v facebook, v drug drugega. Bolj moramo razumeti algoritem deljenja na družbenih omrežjih in odkriti načine, kako se mu zoperstaviti. En način je na primer dodajanje gumbov za prijavljanje lažnih novic na družbenih omrežjih, pomembno vlogo imajo tudi klasični mediji, ki razkrivajo, kaj so govorice in laži. Sam tudi že opažam, da če nekdo zasledi lažno novico, ki jo je delil prijatelj, če ve da je laž, potem tega ne ignorira, temveč ga na to opozori s primerno povezavo. To moramo vsi začeti početi. Biti moramo budni. Če v resničnem življenju nekoga popravimo, kadar širi govorice, ga moramo popraviti tudi na spletu. Govoric je v resničnem življenju ogromno, nekaterih nikoli ne moremo popraviti, na spletu lahko vsaj to naredimo. Ampak škoda je že lahko storjena, res, to je velik problem. Prav tako je neka lažna novica lahko pravzaprav mnenje, zato moramo biti previdni, da ne uvedemo cenzure. Ni lahke rešitve.