Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Desetletje programa DORA

20.04.2018

Natanko pred desetimi leti je bila na Onkološkem inštitutu v Ljubljani slikana prva ženska v državnem programu za raka dojk DORA. In danes, ko je začela delovati letos še zadnja mobilna enota na Jesenicah in so pričeli s slikanjem na mamografu v bolnišnici Brežice, so vse ženske v državi v starosti od 50 do 69 let aktivno vabljene v program. Odzove se jih 73 odstotkov, to je delež, ki naj bi zagotavljal uresničitev cilja, ki je zmanjšati umrljivost žensk zaradi raka dojk za tretjino. Helena Lovinčič se je o uspešnosti programa pogovarjala z vodjo programa DORA Maksimiljam Kadivcem.

Odzove se 73 odstotkov vabljenih žensk. To je tudi delež, ki zagotavlja zmanjšanje umrljivost zaradi raka na dojkah za tretjino.

Pred desetimi leti je bila na Onkološkem inštitutu v Ljubljani slikana prva ženska v državnem programu za raka na dojkah DORA. In danes, ko je začela delovati še zadnja mobilna enota na Jesenicah in so začeli slikanje z mamografom v bolnišnici Brežice, so vse ženske v državi v starosti od 50 do 69 let vabljene v program. Odzove se jih 73 odstotkov, to je delež, ki naj bi zagotavljal uresničitev cilja, to je zmanjšati umrljivost žensk zaradi raka na dojkah za tretjino.

180 tisoč žensk skozi presejalni program, 300 tisoč opravljenih mamografij, dva tisoč odkritih rakov na dojki, večina takšnih, ki jih ženske same niso zatipale – to je povzetek 10-letnega delovanja državnega presejalnega programa za odkrivanje raka na dojki DORA. Ko je začela letos delovati tudi mobilna enota Onkološkega inštituta na Jesenicah in so začeli slikati z mamografom tudi v bolnišnici Brežice, je postal program dostopen vsem ženskam v državi v starosti od 50 do 69 let, izziv za v prihodnje pa je širitev, in sicer zajem žensk v starosti od 45 do 74 let.

Ženske so v program Dora vabljene na dve leti, odzove se jih 73 odstotkov. Ta delež zdaj, ko program zajema vso državo, želijo še povečati in se tako še bolj približati cilju zmanjšati umrljivost žensk zaradi raka na dojki za tretjino. Tako bi rešili življenje 150 ženskam na leto. Dora je eden od najuspešnejših programov, pove državna sekretarka Jožica Maučec Zakotnik:

Ženske so lahko po vsej državi enako gotove, da bodo v programu dobile kakovostne storitve in da bodo z veliko verjetnostjo imele res odkrite zgodnje oblike raka. Če jim bodo strokovnjaki dejali, da so zdrave, pa je velika verjetnost, da v dojkah zgodnjih rakov ni.

Program je v celoti digitaliziran, poteka po evropskih smernicah za kakovost tako glede aparatur, kadrov, dvojnega pregledovanja izvidov, diagnostike in zdravljenja. Vodja programa Maksimiljan Kadivec:

Ko se za žensko v sredo ali četrtek odločimo, da jo pokličemo, je že v petek vabljena, v nekaj dneh nato naredimo obravnave in vse potrebne preiskave. Tako že naslednji teden, recimo v torek, izve, ali bo operirana ali ne. Če je potrebno, poseg opravimo najpozneje v treh tednih.

O razlogih za uspešnost programa je govoril direktor inštituta Viljem Kovač:

Zato, ker zanikamo tisto, kar je splošno mnenje v Sloveniji, da se pri nas ničesar ne znamo dogovoriti. Tukaj dejansko gre za izjemno sinergijo med vsemi akterji, ki sodelujejo v tem projektu.

Nov zalet naj bi program dobil jeseni, ko naj bi končno začel delovati še center v Mariborskem UKC. Prihodnji izziv pa je širitev programa na generacije od 45 do 74 let, to je vključitev dodatnih 50 tisoč žensk.


Aktualna tema

4480 epizod


Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!

Desetletje programa DORA

20.04.2018

Natanko pred desetimi leti je bila na Onkološkem inštitutu v Ljubljani slikana prva ženska v državnem programu za raka dojk DORA. In danes, ko je začela delovati letos še zadnja mobilna enota na Jesenicah in so pričeli s slikanjem na mamografu v bolnišnici Brežice, so vse ženske v državi v starosti od 50 do 69 let aktivno vabljene v program. Odzove se jih 73 odstotkov, to je delež, ki naj bi zagotavljal uresničitev cilja, ki je zmanjšati umrljivost žensk zaradi raka dojk za tretjino. Helena Lovinčič se je o uspešnosti programa pogovarjala z vodjo programa DORA Maksimiljam Kadivcem.

Odzove se 73 odstotkov vabljenih žensk. To je tudi delež, ki zagotavlja zmanjšanje umrljivost zaradi raka na dojkah za tretjino.

Pred desetimi leti je bila na Onkološkem inštitutu v Ljubljani slikana prva ženska v državnem programu za raka na dojkah DORA. In danes, ko je začela delovati še zadnja mobilna enota na Jesenicah in so začeli slikanje z mamografom v bolnišnici Brežice, so vse ženske v državi v starosti od 50 do 69 let vabljene v program. Odzove se jih 73 odstotkov, to je delež, ki naj bi zagotavljal uresničitev cilja, to je zmanjšati umrljivost žensk zaradi raka na dojkah za tretjino.

180 tisoč žensk skozi presejalni program, 300 tisoč opravljenih mamografij, dva tisoč odkritih rakov na dojki, večina takšnih, ki jih ženske same niso zatipale – to je povzetek 10-letnega delovanja državnega presejalnega programa za odkrivanje raka na dojki DORA. Ko je začela letos delovati tudi mobilna enota Onkološkega inštituta na Jesenicah in so začeli slikati z mamografom tudi v bolnišnici Brežice, je postal program dostopen vsem ženskam v državi v starosti od 50 do 69 let, izziv za v prihodnje pa je širitev, in sicer zajem žensk v starosti od 45 do 74 let.

Ženske so v program Dora vabljene na dve leti, odzove se jih 73 odstotkov. Ta delež zdaj, ko program zajema vso državo, želijo še povečati in se tako še bolj približati cilju zmanjšati umrljivost žensk zaradi raka na dojki za tretjino. Tako bi rešili življenje 150 ženskam na leto. Dora je eden od najuspešnejših programov, pove državna sekretarka Jožica Maučec Zakotnik:

Ženske so lahko po vsej državi enako gotove, da bodo v programu dobile kakovostne storitve in da bodo z veliko verjetnostjo imele res odkrite zgodnje oblike raka. Če jim bodo strokovnjaki dejali, da so zdrave, pa je velika verjetnost, da v dojkah zgodnjih rakov ni.

Program je v celoti digitaliziran, poteka po evropskih smernicah za kakovost tako glede aparatur, kadrov, dvojnega pregledovanja izvidov, diagnostike in zdravljenja. Vodja programa Maksimiljan Kadivec:

Ko se za žensko v sredo ali četrtek odločimo, da jo pokličemo, je že v petek vabljena, v nekaj dneh nato naredimo obravnave in vse potrebne preiskave. Tako že naslednji teden, recimo v torek, izve, ali bo operirana ali ne. Če je potrebno, poseg opravimo najpozneje v treh tednih.

O razlogih za uspešnost programa je govoril direktor inštituta Viljem Kovač:

Zato, ker zanikamo tisto, kar je splošno mnenje v Sloveniji, da se pri nas ničesar ne znamo dogovoriti. Tukaj dejansko gre za izjemno sinergijo med vsemi akterji, ki sodelujejo v tem projektu.

Nov zalet naj bi program dobil jeseni, ko naj bi končno začel delovati še center v Mariborskem UKC. Prihodnji izziv pa je širitev programa na generacije od 45 do 74 let, to je vključitev dodatnih 50 tisoč žensk.


07.01.2021

Odpreti šole čim prej!

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


07.01.2021

Dobrodelna akcija zbiranja pomoči za otroke in družine na območju Petrinje

Televizija Slovenija v oddaji Globus v sodelovanju z Zvezo prijateljev mladine Slovenije začenja dobrodelno akcijo, v kateri bodo zbran denar skupaj z združenjem Naša Djeca Hrvatske namenili za nakup kontejnerjev za družine, ki trenutno spijo v avtomobilih. Načini zbiranja sredstev: Prek SMS: Pošljite SMS na 1919 s ključno besedo DARILO (darovali boste 1 €) ali DARILO5 (darovali boste 5 €). Sredstva se lahko nakažejo na trr odprt pri Delavski hranilnici d.d. Podatki: SI56 6100 0000 3512 232 Zveza prijateljev mladine Slovenije, Dimičeva 9, Ljubljana sklic na 00 07-245101 Koda namena: CHAR Namen nakazila: ZA PETRINJO


07.01.2021

Nekatere stranke bi raje sodelovale z Markom ali Mitjem kot pa z Jasno

V osnovni šoli se je srečala s predsodki okolice, po katerih programiranje naj ne bi bilo za punce, zato se kljub zanimanju ni vpisala v programerski krožek. Ker je bila odlična matematičarka, je po ekonomski gimnaziji vpisala študij matematike, kjer se je spet srečala s programiranjem in ugotovila, da je programiranje pravzaprav matematika. Po 12-tih letih dela v programerstvu uživa pri reševanju problemov in meni, da je treba v tem poklicu več pozornosti posvetiti medsebojnim odnosom v ekipi sodelavcev.


07.01.2021

Alenka Knez

V okviru vse slovenskega projekta »Inženirke inženirji bomo!« so sinoči že tretjič, tokrat zaradi epidemije novega corona virusa, virtualno, razglasili inženirko leta, prejemnica naziva Inženirka leta 2020 je Jasna Hengović, razvijalka programske opreme v podjetju Cosylab. So pa letos prvič tudi podelili posebno priznanje za vseživljenjsko delo pri vzgoji in razvoju talentov, ki ga je kot prva prejela Trboveljčanka Alenka Knez, inženirka strojništva, sicer upokojena učiteljica, ki je poučevala generacije dijakov na Srednji tehniški in poklicni šoli v Trbovljah in ki svoje izkušnje še danes prenaša tako otrokom, kot učiteljem. Eden bolj prepoznavnih njenih projektov v zadnjih letih je S.O.S. šola za pomoč mladim s težavami pri matematiki, saj je, kot zatrjuje nagrajenka, matematika temelj vsakdanjega življenja in podana na pravi način, daleč od strahu, trepeta in nelagodja, ki ga ta beseda vzbudi med številnimi učenci in dijaki, pa tudi med marsikaterim odraslim. Pogovor s prejemnico priznanja inženirko Alenko Knez, ki se je pred 50. leti kot edina ženska med 300 kolegi vpisala na strojno fakulteto, je pripravila Karmen Štrancar Rajevec


05.01.2021

Cencl - zadolževanje

Država se je dolgoročno zadolžila za 1 milijardo 750 milijonov evrov. Obseg 10 letne evrske obveznice je 1,5 milijarde, dopolnjena izdaja 30 letne obveznice pa znaša 250 milijonov. Pogoji zadolžitve so najugodnejši doslej, pravi Primož Cencelj iz Generali Investments. Z njim se je pogovarjala Zdenka Bakalar Zdenka


05.01.2021

Večina otrok si želi odprtja šol

Danes je srečen dan pa je bilo slišati pred vsemi slovenskimi šolami s prilagojenim programom, ki so po odredbi Ustavnega sodišča danes spet odprle svoja vrata. Tudi v OŠ Antona Janše v Radovljici, kamor so se danes vrnili domala vsi učenci. Prišlo jih je kar 90, manjkali so le trije. Kot je dejala ravnateljica Jelena Horvat, so prav otroci s posebnimi potrebami tisti, ki jim je pristnega stika z učitelji in prijatelji najbolj manjkalo. Svoj pogled na aktualno stanje je v pogovoru z Matijo Mastnakom podala tudi ravnateljica IV. OŠ Celje, Nevenka Matelič Nunčič.


04.01.2021

Stavbe

Ob zadnjih potresnih sunkih smo se začeli spraševati, kako ranljiva je denimo naša nepremičnina in kako varni smo v njej. Kritične so lahko predvsem stavbe grajene po vojni in pred letom 1965 in še niso bile proti potresno sanirane. Za potresno varnost objektov smo odgovorni njihovi lastnik. Stavbe morajo ustrezati kriterijem veljavnih predpisov o potresno odporni gradnji. Kako potresno varna je naša nepremičnina lahko preverimo. Kje in kako pojasnjuje višji svetovalec na Oddelku za zaščito in reševanje na MOLu- Julij Jeraj.


04.01.2021

Vrnitev otrok s posebnimi potrebami v šole

Šole in zavodi za učence s posebnimi potrebami jutri po skoraj treh mesecih učenja na daljavo znova odpirajo vrata. Učitelji in zaposleni pa se danes udeležujejo preventivnega testiranja. Pogovarjali smo se s Katjušo Koprivnikar, direktorico centra za izobraževanje, rehabilitacijo, inkluzijo in svetovanje za slepe in slabovidne Ljubljana.


02.01.2021

Šport v letu 2020

Dvojna zmaga na kolesarski dirki po Franciji in ubranitev naslova na Vuelti. Prva peterka lige NBA in najboljši strelec finalista. Vnovič svetovni prvak v motokrosu. To je le nekaj poudarkov slovenskega športa v letu 2020. Leto, ki je resda postreglo z mnogimi odpovedmi, a ponovno, s kopico slovenskih uspehov. Nekaj vrhuncev – slovenskega in tudi mednarodnega športa minulega leta je prepletel Luka Petrič.


01.01.2021

V spomin na Dušana Jovanovića (1939-2020)

Danes smo izvedeli, da je v 82. letu starosti umrl pisatelj, dramatik, režiser in scenarist Dušan Jovanović, ki je več kot pet desetletij sooblikoval slovensko in širše gledališko dogajanje. Pred dvema letoma, je ta eden najbolj plodovitih in nagrajenih slovenskih ustvarjalcev, izdal avtobiografijo z naslovom Na stara leta sem vzljubil svojo mamo. Novembra leta 2018 ga je v oddaji Sobotno branje gostila Liana Buršič. Prisluhnite delu pogovora


01.01.2021

Silvestrovali smo doma

Letošnja silvestrovanja so bila zaradi znanih razmer povsem drugačna. Celjski policisti so denimo v najdaljši noči obravnavali skupno 11 kršitev javnega reda in miru v zasebnem prostoru in 26 – krat na javnem kraju. Večinoma je šlo za prijave kršitev s pirotehniko, eno osebe so pridržali zaradi kršitve javnega reda in miru. Obravnavali so še tri prometne nesreče s škodo na vozilih eno nasilje v družini ter izrekli ukrep prepovedi približevanja. Kaj se je pred polnočjo dogajalo na najdaljšo noč v letu na celjskih ulicah, je preverila novinarka Metka Pirc.


31.12.2020

Slovencev je letos v Beogradu bolj za vzorec, tako kot ostalih turistov

Ko te dni zakorakate v verjetno najbolj polno beograjsko nakupovalno ulico Knez Mihajlovo, se vsaj za trenutek zazdi, da je vse tako kot mora biti. Trubači na vsakem koraku, sicer opazno manj božično-novoletne razsvetljave, vrvež, polne trgovine. Reportaža Boštjana Anžina.


31.12.2020

Lipicanci na dvorcu Ravne

Ob dvorcu Ravne v bližini Pivke se sproščeno pase 50 žrebičkov – lipicancev. Kaj tam počnejo, zakaj so tam in kdo se z njimi ukvarja, pa boste lahko izvedeli v prispevku Sabrine Mulec.


30.12.2020

Nagrajeni revmatolog Rok Ješe

Nagrajenec mednarodnega Medisovega natečaja za spodbujanje in nagrajevanje znanstveno-raziskovalnega dela v klinični medicini in farmaciji je bil tudi revmatolog Rok Ješe, ki na kliničnem oddelku za revmatologijo v Ljubljani uspešno povezuje klinično in raziskovalno delo. Pri bolnikih s sumom na gigantocelični arteritis so uspeli zmanjšati delež oslepelih z dobrih trideset na manj kot 10 odstotkov. Njegova strokovna prizadevanja so prepoznali tudi v mednarodnem okolju. »Tega sem zelo vesel«, je v pogovoru z Aljano Jocif najprej povedal revmatolog dr. Rok Ješe.


30.12.2020

Med logističnimi labirinti v "ponorelem" decembru

Če gre za ledene gore, potem vemo, da iz oceanov štrlijo samo njihovi vrhovi. Če pa gre za trgovine, potem moramo vedeti, da so prodajalne založene samo z majhnim delom tistega, kar hranijo v skladiščih. In ker je prostor v mestih običajno velika težava, smo kolega Jureta K. Čokla poslali tja, kjer prostor ni tako velika težava - v ljubljanski Logistični center BTC.


29.12.2020

Potresna varnost v Sloveniji

Kako je s potresno varnostjo v Sloveniji, smo vprašali Roberta Kusa, vodjo Oddelka za zaščito, reševanje in civilno obrambo v Ljubljani, ki nam je povedal, da je Ljubljana poleg idrijskega in krškega območja najbolj ogroženi del Slovenije, Ljubljana zaradi svoje naseljenosti seveda toliko bolj. Pred mikrofon ga je povabila Alenka Terlep.


29.12.2020

O morali, psih in praznovanju novega leta

Še dva dneva ostajata v starem letu, na katerega bi verjetno večina izmed nas najraje kar pozabila. Ampak še v tako težkih časih si človek prizadeva naredi svoje življenje znosnejše in bolj prijetno. V ta namen krasi svoje okolje, v času božično-novoletnih praznikov še posebej prepoznavno. Velja to tudi za Washington, glavno mesto države, ki velja za okolje, ki je tovrstno okraševanje pripeljalo do meje absurda? Našega dopisnika smo ujeli sredi dopusta, a kot zmeraj sredi razmišljanja o težkih temah. Tudi tokrat se mu jih ni uspelo povsem otresti in nastal je tale utrinek. Iz Washingtona Andrej Stopar.


29.12.2020

ZAGREBŠKA RAZGLEDNICA

Hrvaška prestolnica Zagreb se je v minulih letih lahko kar trikrat zapored pohvalil z najboljšo božično destinacijo v Evropi, mesto je decembra obiskovalo več kot 120 tisoč ljudi. Prav uspeh z adventnim sejmom je Zagreb dvignil med prvih deset turističnih destinacij na Hrvaškem, okrog božične ponudbe pa se je vrtel tudi velik dobiček, okrog 70 milijonov evrov. Letos se takšnih številk v Zagrebu ne morejo veseliti, saj je tako kot drugod po Evropi epidemiološka slika zaradi koronavirusa na Hrvaškem slaba in oblasti so se odločile, da bo letošnje božično praznovanje precej bolj okrnjeno. Kako je te dni v hrvaški prestolnici, je moč čutiti božično vzdušje na ulicah, pa naša zagrebška dopisnica Tanja Borčić Bernard.


29.12.2020

Za vstop v svet kriptovalut je potrebno znanje

Zanimanje za kriptovalute se povečuje, ko raste vrednost Bitcoina. Ta je v zadnjem času znova povečal svojo vrednost. Na neuke začetnike v svetu kriptovalut pa prežijo varnostna tveganja, ki daleč presegajo tveganost drugih finančnih produktov. Tovrstnih opozoril pa ne naglašamo zato, ker bi vas radi od ukvarjanja s svetom kriptovalut odvrnili, pač pa zato, da bi poudarili pomen izobraževanja s tega področja že od prvih korakov. Za nekaj napotkov je Cirila Štuber prosila Tadeja Hrena iz SI-CERT-a.


29.12.2020

Dvomljivcev v cepivo je veliko in njihovega mnenja se ne da spreminjati čez noč

Razlogi za nezaupanje v cepivo so tudi komunikacijski, je prepričan antropolog Dan Podjed z Znanstvenoraziskovalnega centra Sazu, s katerim se je pogovarjal Jure Čepin


Stran 97 od 224
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov