Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Strah pred evropskimi kačami je popolnoma neupravičen
“Kač se bojimo, ker jih ne poznamo”, je glavno sporočilo nedeljskega jutra na Prvem, v katerem smo razmišljali o teh čudovitih plazilcih, do katerih še vedno gojimo pretiran strah. Mnenje, da je dobra kača le mrtva kača, že zdavnaj sodi na smetišče zgodovine in je nič drugega kot le refleksija strahu, ignorance in odsotnosti razuma. Kače, če nič drugega, so del naravne verige, ki med drugim pripomore tudi k uravnavanju števila žuželk ter miši in podgan v naravi in so na drugi hrana pticam, ježem in lisicam. K pogovoru smo povabili biologa in preučevalca plazilcev Tomaža Jagra, ki ima v svojem kačjem arsenalu nekaj več kot 50 kačjih duš z vseh vetrov – približno polovica je naših avtohtonih in evropskih vrst, te mu služijo tudi za izobraževalne delavnice, medtem ko je druga polovica bolj ali manj eksotičnih vrst. Nekaj misli in zgodb o kačah nam je namenila tudi plezalka in alpinistična inštruktorica Marta Krejan. Plezalci in alpinisti se s kačami namreč ne srečujejo trako redko.
Ste kdaj razmišljali, kako kače slišijo, če vendar nimajo ušes, in kako zaznavajo okolje? Tomaž Jagar pojasnjuje:
“Okolje zaznavajo zelo podobno kot mi, le da ne slišijo. Zelo pomemben je vid. Nekatere vrste imajo izredno dobro razvit globinski, stereoskopski vid, saj dosti vrst lovi predvsem s pomočjo vida. Izredno pomemben je voh. Kače vohajo in okušajo zrak z jezikom in tako določajo smer, od koder vonjava prihaja. Zaznavajo pa tudi tresljaje. Nekatere vrste pa, te v Evropi niso prisotne, zaznavajo tudi infrardečo svetlobo, zaznavajo toploto.”
Pri nas strupene kače od nestrupenih lahko ločimo po tem, da imajo strupene kratko in čokato telo ter kratek rep. Takšne pustimo pri miru. “A čim gremo izven Evrope, to pravilo ne velja več”, pojasnjuje Tomaž Jagar, ki poudarja, da je pri nas ugrizov zelo malo:
“Največkrat do ugriza pride zaradi nesreče in zaradi nepotrebnega vznemirjanja kač. Najbolje je žival pustiti pri miru, sploh če nismo prepričani, za katero vrsto kače gre.”
V njhovem naravnem okolju se s kačami pogosto srečujejo planinci, gorniki in plezalci. Alpinistična inštruktorica Marta Krejan se je s kačami med svojimi plezalnimi turami in podvigi s kačami srečala že kar nekajkrat:
“Enkrat smo plezali eno precej zahtevno smer. Šla sem kot prva. In ko že zagledam tam en svedrovec – seveda se ga strašno razveselim, zraven je bil pa zabit star klin. In v ušesu klina je bil modras. Nikoli v življenju še nisem splezala tako hitro, in to navzdol, nazaj do zadnjega svedrovca. Za tisti dan je bilo konec plezanja. Verjamem pa, da se je ravno tako ustrašila tistla kača, ko je zagledala mene, ko sem priplezala do nje. Še bolj smešna je pa dogodivščina moje prijateljice, ki je pač morala opravit potrebo. In to pod steno. Se pač zgodi. In kar naenkrat pridirka nazaj s spuščenimi hlačami in kriči. Je pač naletela na domovanje enega črnega gada. Sva ga potem celo fotografirali. Ga pa razumem. Kdo se pa ne bi uprl, če bi prišel nekdo tam in slekel hlače pred tvojo dnevno sobo.”
“V Evropi je strah pred kačami popolnoma neupravičen”, poudarja Tomaž Jagar in dodaja, da je eden najpomebnejših elementov našega odnosa do kač tudi vzgoja otrok.
“Če nas kača piči, predvsem brez panike. Rane se ne povija, ne reže, ne sesa. Bolj ali manj nič, kar priporočajo stare ljudske modrosti. Čim prej je treba poiskati ustrezno zdravniško pomoč.”
Se je v vaš dom oziroma okolico zatekla kača, pa ne veste kaj storiti? Ste srečali v naravi kačo, pa vas zanima, katero vrsto ste videli in kakšne so njene življenjske navade? Želite posredovati podatek o najdbi kače? Potrebujete nasvete za ureditev okolice hiše, da bi zmanjšali oz. povečali verjetnost pojavljanja kač?
Pokličite KAČOFON na 040/322-449, kjer vam bodo prostovoljci iz Herpetološkega društva – Societas herpetologica slovenica poskušali odgovoriti na vaša vprašanja in vam svetovali. V nujnih primerih vas bodo obiskali na domu.
4479 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Strah pred evropskimi kačami je popolnoma neupravičen
“Kač se bojimo, ker jih ne poznamo”, je glavno sporočilo nedeljskega jutra na Prvem, v katerem smo razmišljali o teh čudovitih plazilcih, do katerih še vedno gojimo pretiran strah. Mnenje, da je dobra kača le mrtva kača, že zdavnaj sodi na smetišče zgodovine in je nič drugega kot le refleksija strahu, ignorance in odsotnosti razuma. Kače, če nič drugega, so del naravne verige, ki med drugim pripomore tudi k uravnavanju števila žuželk ter miši in podgan v naravi in so na drugi hrana pticam, ježem in lisicam. K pogovoru smo povabili biologa in preučevalca plazilcev Tomaža Jagra, ki ima v svojem kačjem arsenalu nekaj več kot 50 kačjih duš z vseh vetrov – približno polovica je naših avtohtonih in evropskih vrst, te mu služijo tudi za izobraževalne delavnice, medtem ko je druga polovica bolj ali manj eksotičnih vrst. Nekaj misli in zgodb o kačah nam je namenila tudi plezalka in alpinistična inštruktorica Marta Krejan. Plezalci in alpinisti se s kačami namreč ne srečujejo trako redko.
Ste kdaj razmišljali, kako kače slišijo, če vendar nimajo ušes, in kako zaznavajo okolje? Tomaž Jagar pojasnjuje:
“Okolje zaznavajo zelo podobno kot mi, le da ne slišijo. Zelo pomemben je vid. Nekatere vrste imajo izredno dobro razvit globinski, stereoskopski vid, saj dosti vrst lovi predvsem s pomočjo vida. Izredno pomemben je voh. Kače vohajo in okušajo zrak z jezikom in tako določajo smer, od koder vonjava prihaja. Zaznavajo pa tudi tresljaje. Nekatere vrste pa, te v Evropi niso prisotne, zaznavajo tudi infrardečo svetlobo, zaznavajo toploto.”
Pri nas strupene kače od nestrupenih lahko ločimo po tem, da imajo strupene kratko in čokato telo ter kratek rep. Takšne pustimo pri miru. “A čim gremo izven Evrope, to pravilo ne velja več”, pojasnjuje Tomaž Jagar, ki poudarja, da je pri nas ugrizov zelo malo:
“Največkrat do ugriza pride zaradi nesreče in zaradi nepotrebnega vznemirjanja kač. Najbolje je žival pustiti pri miru, sploh če nismo prepričani, za katero vrsto kače gre.”
V njhovem naravnem okolju se s kačami pogosto srečujejo planinci, gorniki in plezalci. Alpinistična inštruktorica Marta Krejan se je s kačami med svojimi plezalnimi turami in podvigi s kačami srečala že kar nekajkrat:
“Enkrat smo plezali eno precej zahtevno smer. Šla sem kot prva. In ko že zagledam tam en svedrovec – seveda se ga strašno razveselim, zraven je bil pa zabit star klin. In v ušesu klina je bil modras. Nikoli v življenju še nisem splezala tako hitro, in to navzdol, nazaj do zadnjega svedrovca. Za tisti dan je bilo konec plezanja. Verjamem pa, da se je ravno tako ustrašila tistla kača, ko je zagledala mene, ko sem priplezala do nje. Še bolj smešna je pa dogodivščina moje prijateljice, ki je pač morala opravit potrebo. In to pod steno. Se pač zgodi. In kar naenkrat pridirka nazaj s spuščenimi hlačami in kriči. Je pač naletela na domovanje enega črnega gada. Sva ga potem celo fotografirali. Ga pa razumem. Kdo se pa ne bi uprl, če bi prišel nekdo tam in slekel hlače pred tvojo dnevno sobo.”
“V Evropi je strah pred kačami popolnoma neupravičen”, poudarja Tomaž Jagar in dodaja, da je eden najpomebnejših elementov našega odnosa do kač tudi vzgoja otrok.
“Če nas kača piči, predvsem brez panike. Rane se ne povija, ne reže, ne sesa. Bolj ali manj nič, kar priporočajo stare ljudske modrosti. Čim prej je treba poiskati ustrezno zdravniško pomoč.”
Se je v vaš dom oziroma okolico zatekla kača, pa ne veste kaj storiti? Ste srečali v naravi kačo, pa vas zanima, katero vrsto ste videli in kakšne so njene življenjske navade? Želite posredovati podatek o najdbi kače? Potrebujete nasvete za ureditev okolice hiše, da bi zmanjšali oz. povečali verjetnost pojavljanja kač?
Pokličite KAČOFON na 040/322-449, kjer vam bodo prostovoljci iz Herpetološkega društva – Societas herpetologica slovenica poskušali odgovoriti na vaša vprašanja in vam svetovali. V nujnih primerih vas bodo obiskali na domu.
V ponedeljek se začenja novo študijsko leto. Novinar Rene Markič je zato pred mikrofon povabil rektorja Univerze v Ljubljani Gregorja Majdiča. Govorila sta o načrtih univerze za prihajajoče študijsko leto, o vse večjem manku kadra tudi v akademskih vodah, pa tudi o prenizkih financah, ki jih Univerza v Ljubljani kot tretja največja zaposlovalka v Sloveniji prejema od države. Rektor Majdič je med drugim dejal, da se boji, da je znanje v sodobni družbi vse manj cenjena vrednota. Več pa v pogovoru.
V Državnem zboru je bila brez glasu proti sprejeta Resolucija o nacionalnem programu za enake možnosti žensk in moških 2023 – 2030. Gre za krovni strateški dokument, pripravljen v sodelovanju s stroko in civilno družbo, ki naslavlja področje enakosti žensk in moških. Tita Mayer se je o problemu neenakosti spolov v Sloveniji in o tem kaj prinaša nedavno sprejeta resolucija pogovarjala z vodjo sektorja za enake možnosti pri MDDSZ Heleno Valas in podpredsednico Ženskega lobija Slovenije Tonjo Jerele.
Vprašanje, kakšna naj bo kvalitetna šola danes, katerim znanjem naj posveti pozornost, je eno tistih, ki lahko danes sproža nadvse različne odzive, različna mnenja. V sodobni družbi, tako bogati z najrazličnejšim znanji – in tudi različnimi prioritetami –, je postalo kar zahtevno sploh določiti, kaj je temeljno in neobhodno, kaj zaželeno in koristno, česa je preveč in česa premalo. Dan ima pač še vedno samo 24 ur. A načeloma velja, da je eno ključnih poslanstev šole v tem, da otroke in mlade opremi s temeljnimi znanji, ki jih bodo v življenju potrebovali. Da nas opremi z znanji, ki jih za življenje v sodobni družbi potrebujemo. In danes vse številnejše vidike naših življenj usmerjajo algoritmi umetne inteligence, tehnologija, o principih katere nas večina ve le zelo malo ali nič. To je za slovensko družbo resen problem, opozarjajo strokovnjaki. Svet za razvoj pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti je zato danes pripravil posvet z naslovom Spoznavanje umetne inteligence v slovenski šolah.
Podjetja s hitro modo vse pogosteje v svojih trgovinah ponujajo možnost doniranja rabljenih oblačil pod pretvezo po njihovi ponovni uporabi. A kot so z raziskavo ugotovili v bruseljskem Changing market foundation, velike modne znamke s tem v večini primerov zavajajo potrošnike. Ugotovili so, da so zabojniki, v katerih modne znamke zbirajo svoja rabljena oblačila pod pretvezo po njihovi reciklaži, v več kot tri četrt primerih zgolj vaba za nadaljnjo potrošnjo.
V teh dneh v Ljubljani poteka kampanja Turizem dela Ljubljano, s katero prebivalce ozavešča o pozitivnih učinkih turizma na kakovost življenja. Prestolnica naj bi bila tudi zaradi turizma bolj trajnostna in zelena, kaj pravijo številke, statistika o obisku turistov tudi o Branka Gradišar iz Javnega zavoda Turizem Ljubljana.
Zadnjih 2,4 milijona let se na Zemlji izmenjujeta dve obdobji: obdobje tako imenovane ledenodobne Zemlje in obdobje toplogredne Zemlje
V naslednjih minutah pa bomo brali. Seveda, najprej si bomo knjigo izposodili, vendar ne bomo stopili do najbližje knjižnice. Tokrat se bo knjižnica pripeljala do nas.
V digitalnem svetu se lahko otroci kaj hitro srečajo z nevarnimi ljudmi in vsebinami. Kako nanje vpliva pornografija, kdaj sploh pridejo v stik z njo, kaj je transakcijski seksting in kaj se je med covidom, ko so bili doma tako mladi kot spolni prestopniki, dogajalo na spletu? O tem so domači in tuji strokovnjaki razpravljali na posvetu E-zlorabe otrok, ki je ta teden potekal na pobudo Spletnega očesa, Uprave kriminalistične policije in Gospodarske zbornice Slovenije.
Dva dneva pred državnim praznikom, pred slovenskim dnevom športa, so imeli včeraj poseben dan tudi naši športniki invalidi. Zveza za šport invalidov – Slovenski paralimpijski komite je v sodelovanju z Univerzitetnim rehabilitacijskim Inštitutom Soča mladim s telesnimi okvarami in drugimi hibami predstavil najbolj priljubljene parašporte. Na dogodku je bil Marko Polak.
Danes obeležujemo svetovni dan Alzheimerjeve bolezni, ki poteka pod geslom »Nikoli prezgodaj, nikoli prepozno!«. Poudarek je predvsem na preventivi, zmanjševanju in preprečevanju dejavnikov tveganja za nastop demence. Alzheimer je namreč najpogostejša oblika demence. Njena razširjenost je v svetu že epidemijskih razsežnosti, s staranjem pa se verjetnost pojava bolezni še povečuje. V Sloveniji ima vsak 13. prebivalec starejši od 65 let demenco. Na ministrstvu za zdravje je delovna skkupina pripravila Strategijo za obvladovanje demence do leta 2030.
»Mi smo tisti, ki tkemo mrežo varovalnih dejavnikov, ki se dopolnjujemo v dobro šibkejših, zato ker vemo, da je kljub krizi časa skupnost živa in nujno potrebna, ker vemo, da bomo z odnosi naklonjenosti, spoštovanja tlakovali mladim varnejšo, svetlejšo pot. Pomagati jim moramo, kot pravijo stari Grki, da spoznajo sebe, svoje zmožnosti, jih izrazijo in pri tem najdejo smisel,« je leta 2022 na Strokovnem srečanju z naslovom Duševno zdravje otrok in mladostnikov izjavila Jerneja Lorber, regijska koordinatorica za duševno zdravje. Besede so se izkazale za preroške - zaradi posledic obsežnih poplav, ki so nedavno prizadele Slovenijo, so številni prebivalci utrpeli hude posledice in se soočajo s številnimi stiskami. Da bi potrebna psihosocialna pomoč resnično prišla do vseh, ki jo potrebujejo, so na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) v sodelovanju z Ministrstvom za zdravje (MZ) vzpostavili sedem mobilnih timov strokovnjakov za izvajanje psihosocialne pomoči prebivalcem na terenu.
V vseh delih Koroške po naravni katastrofi hitijo z odpravljanjem posledic, da bi kar največ postorili pred zimo. Reka Meža je odnesla tudi del vodovoda, brez pitne vode je še vedno okoli 6000 ljudi. Primanjkuje tudi težke mehanizacije in ljudi, ki bi pomagali. Metka Pirc se je pogovarjala z županom občine Prevalje Maticem Tasičem, direktorico Javnega komunalnega podjetja Log Meto Bukovec Tasič in predstavnico Civilne zaščite Prevalje Heleno Potočnik.
Črna na Koroškem je ob nepredstavljivem besu narave, ki se je znesla nad to vasico, čez noč postala simbol upanja, medsebojne povezanosti in nesebične pomoči ljudem ne samo iz vse naše države, ampak tudi iz tujine. Danes, mesec in pol po teh dogodkih, je stanje v Črni videti nekaj povsem drugega od prvih fotografij, ki so ob ujmi pretresle vso Slovenijo. A težave se, kot vedno, skrivajo v drobnem tisku. Ta v tem primeru pomeni zimo, ki je pred vrati.
V Cankarjevem domu v Ljubljani bo naš najuspešnejši himalaist Viki Grošelj jutri predstavil svojo najnovejšo knjigo z naslovom Mojih 33 odprav. V njej se kronološko vrača k vzponom na 33 najvišjih in najbolj odmaknjenih gorstev sveta, od Makaluja leta 1975 do Himlunga leta 2022. 47 let, kolikor je to obdobje dolgo, je strnil na skoraj 400 straneh z barvnimi fotografijami. Njegova prejšnja knjiga, Križ čez Nepal, prav tako nosi precej simbolično ime. Z Vikijem Grošljem se je pogovarjal Jure K. Čokl in ga vprašal, ali se je pri svoji oceni, da gre za neke vrste obračun s celotno kariero, zelo zmotil.
Iz Berlina se je oglasila naša dopisnica Maja Derčar in komentirala aktualno dogajanje. Nemška notranja ministrica Nancy Faeser je prepovedala skrajno desno društvo Hammerskins in več povezanih skupin. Proti članom so izvedli obsežno racijo v več zveznih deželah, ki so jo pripravljali več kot eno leto. Evropske države se soočajo s povečanjem števila migrantov – s problemom se ukvarja predvsem Italija – kakšno politiko glede tega vodi Nemčija? Vse nazorneje pa se kaže, da imajo sankcije proti Rusiji številne luknje, tako na področju izvoza izdelkov na ruski trg kot pri uvozu ruske nafte. Danes v Ramsteinu tudi zaseda kontaktna skupina za Ukrajino.
V letošnjem letu so v trgovske verige na slovenski trg prišle breskve iz Srbije in slive iz Poljske, oboje so vsebovale ostanke prepovedanega pesticida KLORPIRIFOS -ETIL. Na upravo za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin so se usuli očitki o neučinkovitem nadzoru in predvsem o preslabem obveščanju potrošnikov. Uprava za varno hrano je medtem zaostrila nadzor nad uvozom iz Srbije, kar pomeni zadrževanje pošiljk, dokler niso znani rezultati analiz. Na osnovi poostrenega nadzora na meji je tako pred kratkim zadržala in poslala v uničenje 18 ton kumaric iz Srbije, ki tako niso prišle na slovenski trg. Danes so predstavniki Uprave za varno hrano predstavili postopke in ugotovitve nadzora nad ostanki pesticidov v zadnjem obdobju. Ocenili so, da je njihova komunikacija s potrošniki potekala korektno in pojasnili daje odgovornost za obveščanje potrošnikov v primeru spornih breskev in sliv na strani trgovcev. Več v prispevku Jernejke Drolec.
Dobro desetletje po tem, ko je v Srbiji izbruhnila afera o krajah in preprodajah novorojenčkov, so prvi primer odkrili tudi v Sloveniji in letos maja, ko je Simona Šeremet Kalanj, aktivistka, ki se trudi za to, da bi čimveč staršev, ki so jim po rojstvu otroka rekli, da je ta umrl, dobilo uradne informacije o tem, kaj se je zares zgodilo, z nekaj primeri, ki jih je pomagala reševati, nastopila v slovenskem parlamentu, se je število staršev, ki iščejo izvirno dokumentacijo o svojih domnevno mrtvih otrocih povzpelo na 70. Minulo nedeljo so organizirali srečanje, na katerega so povabili tudi sotrpine iz nekdanjih jugoslovanskih republik. Med njimi je bila tudi Dragana Naumovski, ki je leta 1990 v mariborski porodnišnici rodila sina in porodnišnico zapustila brez novorojenca. Svojo zgodbo je povedala Cirili Štuber.
Posledice avgustovskih poplav so seveda še kako prisotne, pravzaprav se šele zdaj kaže, kaj vse so pustile za seboj narasle vode. Dela bo še ogromno. Prav zato se je gospa Breda Rožič, predsednica humanitarnega in neprofitnega društva Zdravo z naravo iz Izole odločila, da to sredo, 13. september, posvetijo čiščenju nabrežine reke Meže. Gospa Rožič namreč prihaja iz Prevalj, zato se jo je videno v domačem kraju še toliko bolj dotaknilo. Kako in kdaj lahko prostovoljke in prostovoljci v sredo pomagate, pa Breda Rožič razloži v pogovoru z Lucijo Fatur.
Nasilje ima daljnosežne posledice za duševno in telesno počutje milijonov starejših oseb po vsem svetu. Prav zato Organizacija Združenih narodov vse več pozornosti posveča prav starejšim osebam in njihovim človekovim pravicam. Avgusta so objavili poročilo posebne neodvisne poročevalke Caludie Mahler o različnih pojavnih oblikah zlorab ter njeno analizo možnosti preprečevanja in zaščite starejših oseb. Novinarka Tita Mayer se je o aktualnem poročilu, katerega glavne ugotovitve so strnili pri Ženskem lobiju Slovenije, pogovarjala s predsednico ŽLS Sonjo Lokar.
Jutri, v soboto, bodo v bližini Kampora na hrvaškem otoku Rab počastili spomin na 80-letnico osvoboditve tamkajšnjega fašističnega taborišča. Italijanska okupacijska vojska ga je postavila poleti leta 1942, vanj pa zaprla na tisoče Slovencev, Italijanov in Judov. Čeprav je taborišče delovalo samo slabo leto, je v njem zaradi lakote, bolezni, poraznih higienskih razmer in nasilja umrlo več kot tisoč ljudi, predvsem civilistov. Med udeleženci proslave bodo, kot kaže, tudi letos manjkali politični predstavniki Italije. V državi, ki je med drugo svetovno vojno okupirala tudi velik del ozemlja današnje Slovenije, ohranjajo spomin na fašistično nasilje zlasti pri Združenju italijanskih partizanov ÁNPI. Zadnja leta ga vodi predsednik Gianfranco Pagliarulo, ki bo v soboto na Rabu med slavnostnimi govorniki. Z njim se je v Rimu pogovarjal Janko Petrovec.
Neveljaven email naslov